Zaposlovanje - Koristne povezave:

  • Karierni centri UL vabijo k prijavi na e-mesečnik

    13-10-2016

    Spoštovane študentke, spoštovani študenti,  študentska leta so ena najlepših v življenju. Omogočajo spoznavanje novih okolij in ljudi, pridobivanje novega znanja. So prijetna in zahtevna hkrati. Zaključek študija zato prinese neprecenljiv občutek zadovoljstva, nagrado za vložen trud. Večkrat slišimo, da je samo študirati premalo. Da je treba imeti široko odprte oči in iskati priložnosti za učenje tudi izven študijskih klopi. To je še kako res. Vse, kar se učimo iz knjig, moramo znati prenesti v prakso in tistega, kar v knjigah ni, iskati drugje. Samoiniciativnost je pri tem ključna. Pozdravljamo vključevanje v športne, kulturne in druge obštudijske dejavnosti, tudi v študentskih klubih in organizacijah. Vidne uspehe naših študentov na področju obštudijskih dejavnosti nadgradimo vsako leto v okviru Tedna univerze, kjer podeljujemo najvišja univerzitetna priznanja. Kadarkoli vam pri vaši želji po znanju in izkušnjah lahko pomagajo tudi Karierni centri Univerze v Ljubljani. Ponujajo paleto aktivnosti: od osebnega svetovanja in coachinga, do različnih delavnic in srečanj s potencialnimi delodajalci.  Upajte si, bodite pogumni. Učimo se vse življenje in znanja ni nikoli preveč. Več, kot boste imeli znanja, bolj samostojni boste, tudi svobodnejši.  E-mesečnik lahko v pdf obliki prenesete: tukaj Uspešno in vzemirljivo leto vam želim. Prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani Ne zamudite dogodkov, ki bodo potekali na vaši fakulteti/akademiji! Prijavite se na tedenski e-informator Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, ki vam zagotavlja dobro obveščenost in neposreden dostop do aktivnosti Kariernih centrov. Na novice se lahko prijavite tukaj.     Karierni centri Univerze v Ljubljani Kongresni trg 12 1000 Ljubljana Tel: 01 2418 732 E-naslov: kc@uni-lj.si Spletna stran: www.kc.uni-lj.si       Za polno uporabo storitev spletnega portala Kariernih centrov UL (prijava na dogodke) morate predhodno prevzeti digitalno identiteto, v kolikor je še niste. Digitalno identiteto lahko prevzamete TUKAJ. Na fakulteti/akademiji poiščite vašo karierno svetovalko!      


  • Podaljšanje statusa in napotnic v e-študentskem servisu

    07-10-2016

    Podaljšanje statusa in napotnic. Z novim študijskim letom morajo študenti/dijaki podaljšati status in naročiti nove napotnice. To lahko naredijo v njihovi e-poslovalnici.V kolikor tega še niso naredili, vas prosimo, da jih na to spomnite.V programu webŠtudent lahko pregledujete, katere napotnice so že izdane in naročite nove.  


  • Zavarovanje prostovoljca

    07-10-2016

    Zavarovanje prostovoljcev EVS Vsak prostovoljec EVS mora: imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (kar je novost glede na star program Mladi v akcji); biti vpisan v zavarovanje EVS, predvideno s programom Erasmus+, ki dopolnjuje kritje z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, in/ali nacionalne sisteme socialne varnosti. Tisti prostovoljci, ki niso upravičeni do evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, so upravičeni do polnega kritja z zavarovanjem EVS, ki ga zagotovi Evropska komisija. Za pridobitev zavarovanja je odgovorna usklajevalna organizacija v sodelovanju s pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo. Zavarovanje mora biti urejeno pred odhodom prostovoljcev, kriti pa mora celotno obdobje trajanja aktivnosti EVS. Usklajevalna organizacija prejme kodo, s katero se sklene zavarovanje prostovoljcev, pri pristojni Nacionalni agenciji. Informacije o kritju in podpori v okviru zavarovanja za prostovoljce EVS ter navodila za vpis so na voljo na spletni strani Izvajalske agencije, podrobneje pa so navedena tudi v Informativnem paketu EVS. Urejanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne mlade, potencialne prostovoljce EVS Za projekte EVS, ki bodo vključevali brezposelne mlade, starejše od 26 let, ki jim v času prijave projekta v program obvezno zdravstveno zavarovanje krije njihova matična občina, z odhodom na EVS pa si ga morajo kriti sami, predlagamo, da organizacije prijaviteljice projektov v program, zaprosijo za povrnitev tovrstnih stroškov že na ravni prijave projekta v program, in sicer pod izrednimi stroški. Z dopolnjenim 26-im letom postane vsak občan, neodvisno od statusa, zavezanec za doplačilo zdravstvenih storitev. Izjema so le brezposelni, ki jim v nekaterih primerih obvezno zdravstveno zavarovanje krijejo občine, kjer so nastanjeni, vendar pa ta pravica preneha veljati, če upravičenec z npr. odhodom v tujino spremeni svojo prebivališče. To pravilo velja tudi za prostovoljce (stare nad 26 let), vključene v evropsko prostovoljno službo, kar zanje pomeni, da so za obdobje trajanja aktivnosti zakonsko zavezani k plačevanju mesečnih premij obveznega zdravstvenega zavarovanja, četudi se njihov socialni položaj z vključenostjo v EVS ni spremenil. Na Nacionalni agenciji že leta stremimo h kar največjemu vključevanju mladih z manj priložnostmi v projekte programa, hkrati pa se zavedamo, da je plačilo premij obveznega zdravstvenega zavarovanja za mnoge dolgotrajno brezposelne mlade prostovoljce veliko breme. Zato si prizadevamo, da bi za slovenske prostovoljce EVS, ki jim je pred pričetkom njihove prostovoljne službe dotično zavarovanje plačevala matična občina, v obdobju njihovih aktivnosti pri pristojnih inštitucijah dosegla zamrznitev obveznosti do plačevanja premij obveznega zavarovanja – nenazadnje so v okviru projekta zavarovani preko zavarovanja CIGNA, ki ga za vse prostovoljce EVS uredi in krije program Erasmus+. Ker do sistemskih rešitev za zdaj še nismo prišli, še vedno velja, da mora imeti vsak slovenski prostovoljec v času trajanja aktivnosti poleg zavarovanja CIGNA tudi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja za tujino, ki jo pridobijo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Zato, kot navajamo zgoraj, v primeru brezposelnih prostovoljcev za zdaj predlagamo, da se za povrnitev tovrstnih stroškov v upravičenih primerih zaprosi že na ravni prijave projekta v program, in sicer pod izrednimi stroški. Poudarjamo, da tovrstno pravilo velja izključno le za projekte EVS, ki bodo vključevali brezposelne mlade, starejše od 26 let, ki jim v času prijave projekta v program obvezno zdravstveno zavarovanje krije njihova matična občina. Urejanje statusa prostovoljcev EVS na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) in Centru za socialno delo (CSD) Nacionalna agencija je prejela veliko vprašanj v zvezi z urejanjem statusa prostovoljcev EVS na območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje in na Centrih za socialno delo, zato vam sporočamo: Glede urejanja statusta prostovoljcev EVS na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), velja 44. člen Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah, skladno s katerim je udeležba v projektih EU navedena kot upravičen razlog za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve. Nujno potrebno pa je, da brezposelne osebe, ki se vključujejo v EVS projekte, s svojimi svetovalci na ZRSZ dogovorijo, da se jim na podlagi tega pravilnika za čas udeležbe v projektu zamrzne status iskalca zaposlitve. Glede urejanja statusa prostovoljcev EVS na Centrih za socialno delo (CSD) pa prostovoljcem, ki prejemajo socialno podporo, predlagamo, da naj se glede ohranitve socialne pomoči in pridobitve morebitnega dodatka na aktivnost v času aktivne vključenosti v projekt EVS, za več informacij obrnejo na pristojni CSD. Cigna je novi upravljalev zavarovanja za prostovoljce EVS Obveščamo vas, da je Evropska komisija sklenila pogodbo z novim upravljalcem EVS zavarovalne sheme, ki bo nadomestil dosedanjega upravljalca MSH Internationala/AXA. Od 1. avgusta 2015 dalje je novi upravljalec tako CIGNA HEALTH BENEFITS. Do sedaj sklenjena zavarovanja pod starim upravljalcem tečejo nemoteno dalje. Tekoči projekti z aktivnostmi EVS, kjer še niso sklenjena vsa zavarovanja oziroma še niso realizirane vse aktivnosti mobilnosti, so individualno obveščeni o novem postopku sklenitve zavarovanja. V kolikor imate dodatna vprašanja nas prosim kontaktirajte na info@mva.si.  Vodnik po zavarovanju CIGNAInformacije o nadomestilih zavarovanja CIGNA   


  • Podaljšanje statusa in napotnic

    03-10-2016

    Z novim študijskim letom morajo študenti/dijaki podaljšati status in naročiti nove napotnice. To lahko naredijo v njihovi e-poslovalnici.V kolikor tega še niso naredili, vas prosimo, da jih na to spomnite.V programu webŠtudent lahko pregledujete, katere napotnice so že izdane in naročite nove.  


  • Katalog prostovoljskih priložnosti za mlade v šolskem letu 2016/2017

    16-09-2016

    14.09.2016 Spoštovani mladi, starši in pedagoški delavci! Da bo aktivno državljanstvo postalo otipljiva izkušnja in da bodo/boste mladi lahko razvijali tudi kompetence, ki zahtevajo angažiranje izven šolskih okvirov, vam z veseljem predstavljamo Katalog prostovoljskih priložnosti za mlade v šolskem letu 2016/2017.  V katalogu je na 95 straneh zbrana ponudba mladim prijaznih prostovoljskih organizacij, kjer bodo/boste mladi prostovoljci dobili dobro mentorsko podporo in varno delovno okolje.  Vse organizacije, ki vabijo k sodelovanju v tem katalogu, so članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.  Katalog je namenjen: -          mladim, predvsem srednješolcem in starejšim osnovnošolcem, da lahko sami polistajo po ponudbi prostovoljskih del in najdejo zanimiv izziv zase, -          njihovim staršem, da lahko svoje mladostnike usmerijo k družbeno odgovornemu preživljanju prostega časa in izkustvenemu učenju izven šole, -          pedagoškim delavcem, ki bi želeli mlade usmeriti k širjenju obzorja na neformalen način, povezovanju z organizacijami v svojem okolju in morda nekatere tudi k doživljanju občutka lastne vrednoti, če se v šoli ne morejo dokazati z uspehi. Želimo vam uspešno šolsko leto!   Katalog prostovoljskih priložnosti za mlade po vsej Sloveniji. Katalog prostovoljskih priložnosti za mlade v Mestni občini Ljubljana.  Vabimo vas, da nam iz prostovoljskih aktivnosti pošiljate vaše vtise in fotografije na novice@filantropija.org in z veseljem jih bomo objavili.  


  • Sindikat Mladi plus išče dobre delodajalce

    15-09-2016

    Na Sindikatu Mladi plus iščejo dobre delodajalce. V ta namen so sestavili posebno anketo (dostopno tu: https://www.1ka.si/a/103188), namenjeno mladim do 35 let, ki so že bili v rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas. Z anketo bi radi ugotovili, kdo so delodajalci, ki zaposlujejo tudi mlade, in katera podjetja so s svojo politiko zaposlovanja in delovnimi pogoji prijazna do mladih. Delne zaključke ankete bodo predstavili na posebni konferenci, ki bo potekala v začetku novembra v Ljubljani. Tam bodo z mladimi opravili tudi posvetovanje o tem, kakšne kriterije naj bi dosegalo podjetje oziroma delodajalec, da bi ga lahko prepoznali kot mladim prijaznega.  


  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je vzpostavila brezplačno podporno storitev "Fina EU točka - financiranje, EU sredstva, podpora"

    12-09-2016

    09.09.2016 S pomočjo Fine EU točke do hitrih in zanesljivih odgovorov o koriščenju EU sredstev. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je vzpostavila brezplačno podporno storitev "Fina EU točka - financiranje, EU sredstva, podpora". Ta storitev vam bo pomagala pri iskanju informacij o evropski kohezijski politiki, o izvajanju mednarodnih finančnih mehanizmov ter o razpisih, sistemu in pravilih za koriščenje sredstev.   S Fino EU točko je vzpostavljen pregleden, enostaven in učinkovit sistem pridobivanja informacij, ki so hitre, točne, zanesljive in praktično uporabne. Namena je vsem, ki jih to področje zanima - upravičencem, izvajalcem projektov in drugim.   Fina EU točka delu brezplačno v okviru spletne strani www.eu-skladi.si, elektronskega naslova eutocka.svrk[@]gov.si in brezplačne telefonske številke 080 20 23, kjer bosta od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro, za vsa vprašanja na voljo dva svetovalca. Več o Fini EU točki    


  • Višja minimalna urna postavka

    25-08-2016

    za delo dijakov in študentov po 1. 9. 2016 V skladu z odredbo MDDSZEM se bo 1. septembra 2016, minimalna bruto urna postavka zvišala s trenutnih 4,5 € bruto na 4,53 € bruto. Delo, ki ga boste študenti in dijaki opravili: do vključno 31. avgusta, vam bo podjetje lahko obračunalo po minimalni urni postavki 4,5 € bruto.od vključno 1. septembra dalje, pa mora biti delo dijakov in študentov obračunano najmanj po 4,53 € bruto. Informacija o višji urni postavki je objavljena tudi na spletni strani MDDSZEM (prva točka: Splošno).  


  • Priročnik - »Kako poslovati v ZDA«

    24-08-2016

    Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 1. 8. 2016 Vas zanima ameriški trg?Sta morda že raziskovali in iskali priložnosti?Morda ste s poslovanjem že poskusili, vendar ste naleteli na prepreke? Odgovore in nasvete o poslovanju na ameriškem trgu boste našli v priročniku: »Kako poslovati v ZDA«.http://www.podjetniski-portal.si/e-publikacije/51971-Prirocnik---Kako-poslovati-v-ZDA/  


  • Priročnik - »Poslovati v Italiji« - pregled problematik in zakonodaje

    16-08-2016

    Številka 33-2016 | Področje: Kažipot po globalnem trgu Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 1. 8. 2016 Priročnik predstavlja italijansko poslovno okolje in nudi ključne informacije za poslovanje na italijanskem trgu. Natančneje so predstavljene informacije z naslednjih področij: mobilnosti in delovne sile,varnosti pri delu,ravnanja z odpadki. Priročnik najdete tukaj.http://www.podjetniski-portal.si/e-publikacije/51591-Prirocnik---Poslovati-v-Italiji---pregled-problematik-in-zakonodaje/  


  • Že imaš svoj Indeks neformalnega izobraževanja NEFIKS?

    11-08-2016

    V NEFIKS vpisuješ vse, kar delaš poleg šolskih in študijskih obveznosti. Uporabnost indeksa je večstranska, služi namreč tvoji osebni evidenci, v veliko pomoč pa ti bo tudi pri iskanju zaposlitve. Indeks NEFIKS je na voljo v fizični obliki, lahko pa na povsem enostaven in brezplačen način dostopaš do e-Nefiksa in vpisuješ pridobljena neformalna znanja kar preko spleta. Klik. Pri nas ga lahko kupiš od ponedeljka do petka od 10:00 do 16:00. Modra knjižica neformalni indeks NEFIKS je sistemsko orodje za beleženje neformalnega učenja za mlade. Posameznik lahko s pomočjo indeksa sistematično in na enem mestu zbere vse, kar je poleg rednega sistema izobraževanja še počel. V praksi to pomeni, da v modro knjižico vpisuje vsa svoja neformalno pridobljena znanja in spretnosti. Indeks NEFIKS je namenjen različnim uporabnikom: dijakom, študentom, nezaposlenim in tudi drugim od 14. leta starosti naprej, ki se zavedajo pomembnosti in nujnosti beleženja pridobljenega znanja. V indeks se vpisujejo znanja s šestih različnih področij: – Pridobivanje znanj z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih, – Pridobivanje znanj z delom (delo preko mladinskih in študentskih servisov, pogodbeno, honorarno delo, ostale delovne izkušnje), – Pridobivanje znanj v organiziranih oblikah izobraževane (tečaji in seminarji), – Pridobivanje znanj na taborih in s prostovoljnim delom, – Pridobivanje izkušenj v tujini, – Ostali načini pridobivanja znanj. Indeks je vsestransko uporaben: – Osebnostna rast in razvoj posameznika: skozi izkušnje, ki jih pridobivamo skozi neformalno učenje osebnostno rastemo, v obdobju mladosti pa je to za razvoj posameznika še posebej pomembno. NEFIKS je pripomoček, s katerim mlad človek vsak trenutek, predvsem pa pri pomembnih odločitvah (za nadaljnje formalno izobraževanje, pri iskanju dela in prakse) pridobiva samozavest za pravilne odločitve. – Življenjepis: imetnik bo imel v indeksu vpisano, kje se je izobraževal, kaj vse je v svojem življenju počel in kakšne izkušnje si je nabral. Na tem področju indeks služi imetnikovi osebni evidenci izobraževanj in drugih aktivnosti, ki se jih je udeleževal. Pri iskanju zaposlitve mu služi kot verodostojen dokument, s katerim delodajalcem predstavi svoje znanje in kompetence, ki si jih je pridobil na neformalen način. – Gradnja kariere in zaposlovanje: Skozi neformalno učenje posameznik odkriva lastne interese in veselje. To so prvi in osnovni koraki pri načrtovanju poklicne poti. NEFIKS omogoča, da je na željo imetnikov indeksa in zainteresiranih delodajalcev mogoče posredovati med iskalci in ponudniki določene zaposlitve. Tako je lastnika indeksa npr. ekonomist(a)ko, lahko tudi študent(a)ko, ki se je veliko izobraževal/-a na področju retorike, mogoče obvestiti o tem, da npr. ustreza pogojem, pod katerimi na neki banki iščejo kandidat(a)ko za zaposlitev. Cena Indeksa neformalnega izobraževanja NEFIKS je 6,00 EUR. Uporabniki so NEFIKSOVO največje orožje! Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org Uporabne povezave: – Zavod Nefiks:http://www.nefiks.si – Talentiran.si: http://www.talentiran.sihttp://www.infopeka.org/web/?p=303  


  • Priročnik o zelenem podjetništvu in zaposlovanju mladih

    21-07-2016

    Priročnik je namenjen motiviranju mladih in njihovi vzpodbudi za zeleno (podjetniško) delovanje. LJUBLJANA – V okviru mednarodnega projekta Greentrepreneurship – Easier done than said je izšel priročnik na področju zelenega podjetništva in zaposljivosti mladih, ki so ga razvile/-i mladinske/-i delavke/-ce v partnerskih organizacijah projekta. Priročnik je namenjen motiviranju mladih in njihovi vzpodbudi za zeleno (podjetniško) delovanje, je pa uporaben za vse, ki bi se s tematiko radi podrobneje seznanili. Zeleno podjetništvo in zaposlovanje mladih S priročnikom želimo partnerji projekta predvsem predstaviti idejo ter ponuditi slovar, kriterije in koristne napotke za definiranje in vzpostavitev zelenega podjetja. V priročniku lahko med drugim preberete: O ZELENEM PODJETNIŠTVU: trenutni oris, demografija, dobiček in okoljski stroški, BDP in neenakost, model trajnostnega razvoja KAKO POSTATI PODJETNICA/-K: razvoj (zelene) podjetniške ideje, kompetenčnostni model PRIMERI DOBRIH PRAKS: mlada zelena podjetja z različnih področij PRAKTIČNA ORODJA: razvoj (zelenega) podjetniškega načrta, model ocenjevanja, uporabna literatura Priročnik najdete tukaj. Če želite prejeti brezplačno tiskano različico priročnika, pišite na info@pina.si. O PROJEKTU: Cilj projekta Greentrepreneurship – Easier done than said, v katerem pod vodstvom PiNE sodelujejo še partnerske organizacije iz Argentine, Italije, Nepala, Portugalske in Tanzanije, je razvijanje veščin, znanj in kompetenc mladih, z namenom izboljšanja njihove produktivnosti in zaposljivosti na področju zelenega podjetništva. Vir in foto: Kulturno izobraževalno društvo PiNAhttp://mlad.si/2016/07/zeleno-podjetnistvo-in-zaposlovanje-mladih/  


  • Poslovno sodelovanje

    20-07-2016

    Številka 29-2016 | Področje: B2B - ponudba : povpraševanje Borzo poslovnega sodelovanja najdete tukaj, celotna borza mednarodnega poslovnega sodelovanja pa je dostopna na spletnem naslovu: www.een.si/merlin/. Podrobnejše informacije o ponudbah lahko dobite pri kontaktnih osebah navedenih spodaj. EEN-jul-01 Francoski dobavitelj katerega kupci so največji francoski proizvajalci pohištva, išče nove, zanesljive in dolgoročne podizvajalce v Sloveniji, ki proizvajajo pisarniške noge mize, kuhinjska in kopalniška korita, oblazinjene stole. Podjetje ponuja možnost, da delajo kot podizvajalci francoskih podjetij, hkrati pa bi francosko podjetje delovalo kot prodajni zastopnik. EEN-jul-02 Nemški proizvajalec, ki oblikuje in proizvaja visoko kakovostne pisarniške stole išče dobavitelja/proizvajalca oblikovanih delov vezanega lesa (školjke sedeža, naslonjala in sedala) v različnih kakovostih. Iščejo dogovor za proizvodnjo s podjetjem, ki na eni strani po meri proizvaja vezane dele, na drugi strani pa ima visoko stopnjo vertikalne proizvodnje. EEN-jul-03 Poljsko podjetje, ki vodi največji veganski supermarket kot tudi spletno trgovino na Poljskem, išče distributerje 100% veganskih izdelkov (hrana, kozmetika, detergenti, hrane za hišne živali in drugo), da bi razširilo portfelj izdelkov v svoji ponudbi. Podjetje ponuja sporazume o distribuciji in išče proizvodne pogodbe za trgovske znamke. EEN-jul-04 Uveljavljeno in zelo cenjeno britansko podjetje, specializirano v distribuciji izdelkov za preprečevanje okužb, sterilizacijo in dekontaminacijske rešitve za NHS (National Health Service) in zasebne ponudnike zdravstvenih storitev, išče nove izdelke na tem področju in ponuja distribucijski sporazum. EEN-jul-05 Nemško podjetje, specializirano na področju visokotemperaturnih izolacij industrijskih peči išče zidarje in usposobljene pečarje za skupno izvedbo naročila v Nemčiji in dolgoročno sodelovanje. Sodelovanje bo temeljilo na sporazumu o oddajanju del podizvajalcem. EEN-jul-06 Uveljavljeno britansko podjetje v distribuciji izdelkov za NHS (National Health Service), želi razširiti svoj portfelj izdelkov in išče nove tehnološke rešitve in inovativne naprave/izdelke za podporo ljudem, ki živijo s fizičnimi in duševnimi motnjami in za starejše ljudi, ki potrebujejo vsakodnevno pomoč/asistenco. Podjetje ponuja možnost sklenitve sporazuma za distribucijo. EEN-jul-07 Britansko podjetje, specializirano za distribucijo medicinskih potrebščin in opreme išče nove izdelke, da bi razširili svoj portfelj. Podjetje se zanima za proizvode za splošno medicinsko prakso, čiščenje in lekarniške izdelke evropskih proizvajalcev. Ponujajo sporazum o distribuciji. EEN-jul-08 Litovsko podjetje išče mobilni 200 kW dizelski generator na prikolici (vojaška raven), ki mora omogočati delovanje v hribovitem terenu do 3.000 metrov. Podjetje išče dogovor o proizvodnji. EEN-jul-09 Korejsko MSP specializirano za razvoj visokofrekvenčnega RF kirurškega sistema in elektrod je razvilo in proizvedlo medicinski pripomoček za čiščenje vagine in materničnega vratu za biopsijo in omogoča jasno opazovanje organov. Podjetje išče evropskega partnerja za sklenitev distribucijskega sporazuma. EEN-jul-10 Francosko podjetje, specializirano za zasnovo, oblikovanje in trženje originalnih izdelkov je razvilo in prodaja inovativno napravo za polnjenje kolesarskih zračnic/koles. Deluje na principu (ponovnega) polnjenja in uporablja energijo, ustvarjeno z gibanjem kolesa za proizvodnjo stisnjenega zraka. Podjetje išče možnosti za vzpostavitev mreže in sklepanje sporazumov o distribuciji s trgovci na debelo in drobno v segmentu kolesarstva po vsej Evropi. EEN-jul-11 Nemško podjetje specializirano za inovativne premazne rešitve je razvilo širok spekter antibakterijskih premazov/barv, ki temeljijo na novi ter stroškovno učinkoviti tehnologiji MICROSILVER (ne uporablja nanosrebra). Področje uporabe je npr. za zidne barve, premaze za plastiko, les, kovine in se lahko uporablja denimo v higiensko občutljivih okoljih, kot so bolnišnice, šole, javne zgradbe. Podjetje išče partnerje za distribucijo, komercialne ali franšizne sporazume in je odprto tudi za druge vrste sodelovanja. EEN-jul-12 Špansko MSP, specializirano za raziskave in razvoj novih živilskih izdelkov kot tudi za izboljšanje novih tehnologij živilskih proizvodov, je razvilo novo vrsto izdelkov, ki  temelji na 100% zelenjavni osnovi. Je v obliki zavitkov in se lahko uporablja za različne segmente potrošnikov, ki so intolerantni na gluten, lupinarje, oreščke, kot tudi za segment veganstva in vegetarijanstva. Podjetje išče distributerje in trgovske zastopnike. EEN-jul-13 Slovaško podjetje, ki proizvaja tehnološke proizvode za toplotno obdelavo živil v hotelskih kuhinjah, restavracijah in drugih ustanovah, kjer kuhajo in delijo hrano (kot npr. bolnišnice, šole in vojska), išče partnerje za sklenitev distribucijskega sporazuma. EEN-jul-14 Francoski start-up je razvil avdio-video patentirano tehnološko rešitev, ki omogoča staršem, da ohranijo vizualni in verbalni stik s hospitaliziranim novorojenčkom v porodnišnici in doma. Rešitev je že na trgu. Podjetje išče mednarodne distributerje specializirane za trženje produktov v zdravstvenem sektorju, ki bi tržilo produkt v bolnišnicah in klinikah. EEN-jul-15 Špansko podjetje, specializirano v razvoju virtualnih 3D animacij, želi prodreti na enoten evropski trg. Na voljo ima opremo in vrhunske programske aplikacije za razvoj virtualnih 3D animacij in izvaja celoten produkcijski ter postprodukcijski proces. Podjetje ponuja storitve in možnost sklepanja podizvajalskih pogodb. EEN-jul-16 Grško podjetje, specializirano za inženiring, proizvodnjo in trgovanje z živili, moko, živalsko krmo, kot tudi z opremo za recikliranje in predelavo hrane je zainteresirano za sklenitev sporazumov o trgovskem zastopanju s proizvajalci vseh vrst strojev za predelavo hrane. Ponujajo se kot zastopniki, da bi predstavljali izdelke v Grčiji. EEN-jul-17 Češki proizvajalec sodobnih pralnih plenic išče dobavitelja tekstila iz EU. Podjetje išče proizvajalca tekstila, ki lahko ponudi poliestersko pletenino laminirano s poliuretanom ali s poliuretansko folijo. Teža mora biti približno 190 g/m2. Material mora imeti Oekotex 100 certifikat. Omogočati mora strojno pranje na 60 ° C (občasno na 90 ° C), približno 100 pralnih ciklov. EEN-jul-18 Kitajski ponudnik storitev skladnost z regulativami, ki zastopa interese številnih distributerjev, išče dolgoročne sporazume o distribuciji z evropskimi dobavitelji luksuznega blaga, s posebnim poudarkom na hrani in pijači, zdravi hrani, kozmetiki in čistilnih sredstvih: • Hrana in pijača - mleko v prahu, tako za otroke in odrasle, rdeče vino, prigrizki, mineralna voda • Zdravje hrana - prehranska dopolnila in prehranski izdelki • Kozmetični izdelki - izdelki za make up in nego kože za dojenčke, matere, ki temeljijo na naravnih sestavinah • Izdelki za gospodinjstvo - čistilna sredstva za avto in usnje, itd Ponujajo dolgoročne sporazume o distribuciji z zanesljivimi dobavitelji na omenjenih področjih. EEN-jul-19 Romunski prodajalec luksuznega tekstila za posteljo in zavese, je pripravljen vzpostaviti dolgoročno sodelovanje z dobavitelji kompletov za posteljnine in zaves v skladu s sporazumom o distribuciji. Iščejo poslovne partnerje po vsej Evropi. EEN-jul-20 Nemško podjetje, specializirano za razvoj, proizvodnjo in distribucijo elektronskih merilnih sistemov za transportni sektor (železnica, tramvaji, avtobusi) ponuja distribucijske storitve za tovrstne proizvode. EEN-jul-21 Inovativno britansko podjetje, ki kreira netkana oblačila za enkratno uporabo za zdravstveni sektor išče proizvajalca tekstila z izkušnjami iz netkanih ali 3D tiskanih tkanin za izdelavo prototipa, ki bo šel kasneje v proizvodnjo. Podjetje ponuja dogovor o proizvodnji. EEN-jul-22 Belgijsko podjetje je pomembna agencija za vsakega “igralca” na evropskem trgu hrane. Deluje kot posrednik in vezni člen med svetovnimi predelovalci hrane in evropskimi uvozniki. Agencija zagotavlja vse vrste konzervirane hrane po najboljši ceni. Njihove dolgoletne izkušnje jim omogočajo delo s priznanimi dobavitelji. Podjetje je zainteresirano za sodelovanje s podjetji-proizvajalci konzervirane hrane (ribe, sadje, zelenjava), mediteranskih izdelkov in suhega sadja. EEN-jul-23 Francoski prodajni agent, ki prodaja spominke in darila v trgovine s spominki v gorah, išče nove izdelke za trženje na francoskem trgu (regija Pireneji). Prodajni agent zainteresiranim proizvajalcem spominkov z “gorskimi motivi oz. tematiko” ponuja sporazum o trgovskem zastopanju. EEN-jul-24 Ciprsko podjetje, specializirano za uvoz in distribucijo svežih in utekočinjenih jajc v HORECA industriji na Cipru, išče nove dobavitelje / proizvajalce svežih kokošjih jajc iz Evrope in zunaj nje, z namenom prodajaje svojih izdelkov na Cipru. EEN-jul-25 Nemški oblikovalec inovativnih izdelkov je razvil in zaščitil nov proizvod – fascikel/mapo z naramnico, ki jo je mogoče prilagoditi za različne širine map. Oblikovalec išče možnosti sklepanja sporazuma o proizvodnji v tujini. EEN-jul-26 Majhno dansko start-up podjetje razvija kolecijo spodnjega perila za ženske v starostni skupini 16-35 in išče proizvajalce čipkastega spodnjega perila, da bi za njih razvilo kolekcijo pod njihovo blagovno znamko v skladu s proizvodno pogodbo. EEN-jul-27 Podjetje iz Nizozemske je predstavilo prvi 3D prtiček na svetu. Biološko razgradljivi prtički so zelo priročni za postrežbo prigrizkov in drugih vrst hrane, ki jo vzamemo neposredno v roke. Prtički so narejeni iz recikliranega vpojnega papirja. Podjetje ponuja distribucijsko pogodbo zainteresiranim poslovnim partnerjem v in izven Evrope. EEN-jul-28 Francosko MSP je razvilo izotermično pisemsko ovojnico za 48 urno zaščito toplotno občutljivih izdelkov. Ta ovojnica rešuje probleme vezane na zagotavljanje hladne verige med pošiljanjem. Podjetje išče trgovske partnerje, kot so dobavitelji transportne embalaže, za sporazume o distribuciji. EEN-jul-29 Biotehnološko podjetje iz južne Švedske si prizadeva razviti nova zdravila, ki lahko spodbujajo ali zavirajo rast las. Podjetje ponuja licenčni dogovor raziskovalno-razvojnim podjetjem, ki delajo na področju dermatologije. EEN-jul-30 Poljsko MSP je razvilo in patentiralo inovativno tehnologijo 100% biološko razgradljivega in okolju prijaznega hidrogela, ki se lahko uporablja v sektorjih kmetijstva, gozdarstva, vrtnarjenja in okoljevarstva. Hidrogel je prašen, porozen izdelek, ki zaščiti koreninski sistem rastlin pred izsušitvijo med transportom, skladiščenjem in ob zasaditvi. Poljsko podjetje išče partnerja za sklepanje sporazumov za distribucijske storitve in je odprto tudi za proizvodno sodelovanje.http://www.podjetniski-portal.si/e-publikacije/50281-Poslovno-sodelovanje/  


  • Priročnik: Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine

    19-07-2016

    Mirovni inštitut obvešča, da je v okviru projekta Očetje in delodajalci v akciji – ODA izšel priročnik za uvajanju ukrepov usklajevanja plačanega dela in družine v delovnih organizacijah. Namenjen je delodajalcem in delodajalkam, vodstvom organizacij, kadrovskim in pravnim službam, sindikatom in vsem zaposlenim. Priročnik z naslovom Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine so pripravile Živa Humer, Andreja Poje, Mojca Frelih in Irena Štamfelj. Dostopen je na spletni strani Mirovnega inštuta.  


  • AIESEC Slovenia vabi, da se jim pridružite

    19-07-2016

    Pridružite se najboljšim NVO v Sloveniji, ki dosegajo hitro rast pri doseganju učinka, mednarodne prepoznavnosti in pridobivanju virov. Povežite se z AIESEC, največjo mladinsko organizacijo na svetu, ki ima več kot 65 let izkušenj, in si privoščite sveže znanje nadarjene mlade osebe iz ene od 127 držav, v katerih deluje AIESEC. Mladim boste na ta način omogočili strokovno in osebno rast, jim dali možnost, da raziskujejo, odkrivajo in razvijajo svoje potenciale med opravljanjem prostovoljnega dela v vaši organizaciji. Kontakt: Rachael Bassey, vodja izmenjav pri AIESEC Slovenia. (rachael.bassey@aiesec.net/+38651758343)  


  • ILO: Pregled programov za samozaposlovanje mladih

    08-07-2016

    Namen tega poročila je ponuditi celostno analizo ključnih tem, ki zadevajo samozaposlovanje mladih. Poročilo še posebej raziskuje ukrepe za samozaposlovanje in podjetništvo mladih, sprejetih v različnih državah (od držav nizkimi do držav z visokimi dohodki), namenjenih omogočiti mladim integracijo na trg dela in spodbujati vključujoči razvoj.   


  • Junaki zaposlovanja - vrnimo si prihodnost

    17-06-2016

    Zaposlitvam naproti je naslov novega projekta Mreže Mama s katerim želijo povezati tako mlade kot delodajalce in obema stranema ponuditi priložnosti, ki jih ponuja program in shema Jamstvo za mlade. Projekt, ki poteka pod sloganom Junaki zaposlovanja – vrnimo si prihodnost financira Evropska komisija (DG Employment, Social Affairs and Inclusion) izvajata pa ga v partnerstvu in pod pooblastilom Ministrstva za socialo, delo, družino in enake možnosti, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Zavod Mladinska mreža MaMa. Glavni namen projekta so promocijske in ozaveščevalne aktivnosti o ukrepih Jamstva za mlade (JZM), ki bodo zasnovane sodobno in na mladim prijazen način. Mladi bodo tudi v pomoč organizacijam s promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni in v mladinskih centrih. V okviru projekta bomo pripravili razpis za ambasadorje, ki bodo pripravili predlog promocije na lokalni ravni. S tem jim bomo ponudili možnost, da postanejo ambasadorji Jamstva za mlade in tako prevzamejo vlogo junakov zaposlovanja. Visoka stopnja vključenosti mladih bo dosežena tudi z aktivnostmi Zavoda za zaposlovanje in organiziranimi promocijskimi dogodki v 12 različnih krajih po vsej Sloveniji, ki zajemajo vse statistične regS projektom želimo povezati tako mlade kot delodajalce in obema stranema ponuditi priložnosti, ki jih ponuja program in shema Jamstvo za mlade. NA NOVO je dostopna tudi spletna stran! Na naslovu www.junakizaposlovanja.si tako najdete vse informacije o projektu, aktivnostih in vladnih ukrepih. Tako tistih sistemskih, aktualnih, kot tistih, ki so še v pripravi. Spletna stran omogoča tudi branje bloga, dostop do poročil z dogodkov, itd.. O vseh projektnih aktivnostih vas bomo sproti in ažurno obveščali, saj si želimo, da projekt doseže najširši krog mladih za katere so ukrepi in projekt namenjeni. Vir: Mladinska mreža MaMa in ZSSS  


  • Koncern Kolektor predstavil sklad za financiranje start-upov

    26-05-2016

    Koncern Kolektor je na letošnji konferenci Podim v Mariboru premierno predstavil Kolektorjev sklad za financiranje start-up podjetij, kjer zasledujejo cilje razvoja novega poslovnega stebra koncerna. Koncern Kolektor v stalnem iskanju priložnosti za rast svojo ponudbo širi na področje digitalizacije korporativnega in socialnega okolja, ki bo v prihodnjih letih postala ena od pomembnih poslovnih stebrov Kolektorja. Ker je rast na tem delu povezana tudi s pridobivanjem prebojnih inovacij, novih znanj in kompetenc, želijo v Kolektorju to uresničiti tudi s pomočjo start-up platforme, zato ustanavljajo sklad, ki bo financiral tehnološke start-upe v zgodnjih razvojnih fazah. Gre za korporativni sklad, kjer zasledujejo strateške cilje razvoja novega poslovnega stebra koncerna Kolektor. V tem kontekstu je sklad časovno neomejen. Koncern Kolektor bo v sklad investiral lastna sredstva tako, da bo v naslednjih letih vanj vložil do dva odstotka prihodkov. Višina vložka v posamezno start-up podjetje je odvisno od potenciala in zrelosti poslovnega modela, ki ga določeno start-up podjetje ima. Osnovno poslanstvo Kolektorjevega korporativnega sklada je iskanje prebojnih inovacij za razvoj novih programov, ki bodo razširili ponudbo koncerna na področju digitalizacije korporativnega in socialnega okolja v kontekstu industrijskega interneta stvari. Iščejo rešitve v vrednostni verigi pametnih rešitev na segmentih pametnih senzorjev, pametnih objektov in aplikacij oziroma platform. Poudarek je na izdelkih oziroma storitvah za podporo odločanju, sodelovanju notranjih javnosti, učenju in tehnologijam ter za zajem in prenos podatkov, na rešitvah za simulacije, virtualno resničnost, strojno učenje in tako imenovani strojni vid.  


  • Kako gre espe lahko na bolniško?

    19-05-2016

    Objavljeno: Finance, 10. 5. 2016, http://www.finance.si/, Avtor: Špela Mikuš Espeji, ste zboleli pa bi šli na bolniško? Če menite, da vam za bolezen že takoj pripada nadomestilo, se motite. To vam namreč pripada le v primeru bolezni ali poškodbe od 31. delovnega dneva naprej. Torej morate biti bolni šest tednov in še en dan, seveda če je vaš delovnik od ponedeljka do petka. Seveda pa so tudi pri bolezninah nekatere izjeme. Do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela ste upravičeni od prvega delovnega dne, če skrbite za ožjega družinskega člana (denimo vam je zbolel otrok). Pri tem pa ste omejeni na sedem delovnih dni za otroke do 18. leta in 15 delovnih dni za otroke do sedmega leta starosti ali starejšega duševno in telesno prizadetega otroka. Nezmožnost za delo, ki traja manj kot 30 dni, lahko ugotavlja vaš osebni zdravnik, razlagajo na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Če pa bolezen traja dlje, potem mora nezmožnost za delo ugotoviti zdravnik, ki ga imenuje ZZZS. Kako lahko uveljavite nadomestilo? Če želite dobiti nadomestilo za odsotnost, vam ni treba oddajati pisnih zahtevkov ali vlog. Morate pa na finančno upravo (Furs) posredovati svoj bolniški list. Furs nato celotno dokumentacijo posreduje na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki opravi obračun nadomestila in ga espeju izplača v 15 dneh od prejema dokumentacije. Kako visoko pa je nadomestilo? Višina nadomestila, ki ga prejmete ob svoji odsotnosti, je odvisna od osnove, od katere espeji plačujete prispevke. Upošteva se povprečna mesečna osnova, od katere se plačujejo prispevki, v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala nezmožnost za delo. Nadomestilo znaša od 70 do 100 odstotkov prej omenjene osnove. Nadomestilo ne more biti nižje od zajamčene plače in ne višje od osnove, po kateri je dejansko zavarovan. Odstotek nadomestila pa je odvisen od razloga zadržanosti. Za primer bolezni je nadomestilo 80 odstotkov osnove, če ste od dela odsotni več kot 31 in manj kot 90 dni. Če pa ste zaradi bolezni odsotni več kot 90 dni, se delež dvigne na 90 odstotkov. Podrobnejše podatke, koliko nadomestila vam pripada za različne vzroke, lahko preverite tukaj. Kaj pa, če si espe izplačuje minimalne prispevke? Kot rečeno je višina nadomestila odvisna od osnove, od katere plačujete prispevke. Če si izplačujete minimalne prispevke, bo torej osnova za nadomestilo v višini minimalne plače. Rad bi daroval kri. Kakšno nadomestilo mi pripada? V primeru espejev, nikakršno. Tu se namreč pojavi razlika med zaposlenimi v delovnem razmerju in espeji. Tisti v delovnem razmerju so upravičeni do nadomestila plače, če prostovoljno darujejo kri. Espeji pa do tega niste upravičeni. Kako pa uveljavljam boleznino za zaposlene v espeju? Če pa imate v svojem espeju zaposlene, za vas veljajo taka pravila kot za druge delodajalce. Ob izplačilu plače morate zaposlenemu obračunati prispevke in jih tudi plačati. Prav tako morate za čas odsotnosti, ko delavcu pripada nadomestilo plače v breme zavoda, delavcu izplačati plačo. Po izplačilu plače izpolnite zahtevek za refundacijo, ki ga pošljete na ZZZS. Oni pa nato na račun espeja nakažejo neto plače ter prispevke in davke.  


  • 10 podjetniških idej, ki jih lahko razvijete že v času študija

    13-05-2016

    Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 8. 4. 2016, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Urška Honzak Kaj imajo skupnega Microsoft, Dell, Napster in Facebook? Našteta podjetja so med najbolj prodornimi v zadnjih 25 letih, hkrati pa jim je skupno tudi to, da so jih ustanovili študentje. V nadaljevanju so predstavljene poslovne ideje, ki jih lahko razvijete v svoji študentski sobici. 1. Svetovanje na področju informacijskih tehnologij Na področju informacijskih tehnologij lahko leta izkušenj celo zavirajo vaš uspeh. Študentje so praviloma opremljeni z najnovejšimi veščinami s tega področja in s poznavanjem najnovejših tehnologij. Če se vam zdi, da še niste pripravljeni na svetovanje podjetjem, s svojim znanjem najprej pomagajte drugim študentom, ki so manj izkušeni na tem področju. 2. Svetovanje na področju družabnih omrežij Študentje so pogosto najbolj napredni uporabniki družabnih omrežij. Svoje znanje in izkušnje lahko uporabite za svetovanje podjetjem glede njihovih komunikacijskih strategij. Če poznajo le Facebook in LinkedIn, razširite njihova obzorja in jim predstavite nove kanale za širjenje sporočil. 3. Grafično oblikovanje Svetovanje na področju grafičnega oblikovanja ne temelji na letih izkušenj, temveč na kreativnosti in talentu. Študentje grafičnega oblikovanja lahko svoje delo začnete tako, da v svoj portfelj in na spletno stran vključite najboljše izdelke, ki ste jih ustvarili v času študija, ter natisnete zanimive vizitke, ki jih delite z bodočimi strankami. 4. Oblikovanje spletnih strani Študentje so oblikovanju spletnih strani izpostavljeni bolj kot kadarkoli prej. Marsikateri študent je postavil spletno stran za svoje društvo, kolega ali zase. Takšne spletne strani lahko uporabite kot vzorce svojega dela, ko svoje storitve začnete ponujati podjetjem. 5. Fotografiranje Zaradi platform, kot so Pinterest, Instagram, Snapchat in Facebook, so se ljudje navadili komunicirati s fotografijami. Z rastjo potrebe po vizualnih vsebinah se je povečalo tudi število amaterskih fotografov, ki lahko z uporabo napredne tehnologije ustvarijo kvalitetne izdelke. 6. Organizacija dogodkov Študentje v času študija obiščejo veliko zabav; unovčevanje takšnih izkušenj pa za marsikoga predstavlja izziv. Za uspešno organizacijo dogodkov morate biti pozorni na detajle, organizirani, sposobni opravljati več del naenkrat in kreativni. Če se vam zdi, da imate vse naštete značilnosti, začnite ponujati svoje storitve različnim društvom in študentskim skupinam na svoji fakulteti. 7. Osebni trener Osebni trenerji imajo fleksibilen delovni čas in lahko vodijo vadbo praktično kjerkoli. Da bi lahko opravljali poklic osebnega trenerja, boste morali verjetno sodelovati na usposabljanju in pridobiti licenco. 8. Čistilni servis Veliko ljudi za opravljanje umazanih del rajši najame nekoga drugega. Študentje, ki se ukvarjajo s čiščenjem, imajo fleksibilen delovni čas in za opravljanje svojega dela ne potrebujejo pisarne. Vse pripomočke, ki jih potrebujete za čiščenje, pa lahko preprosto kupite v lokalni trgovini. 9. Vizažist Podatki kažejo, da fakultete obiskuje več žensk kot moških, kar predstavlja odlično priložnost za zagon majhnega podjetja, usmerjenega proti ženski ciljni populaciji. Strokovnjaki s področja ličenja lahko služijo denar na tradicionalen način, torej z ličenjem strank za posebne priložnosti. Novejši način služenja denarja pa predstavlja objavljanje videov z navodili za ličenje na družabnih omrežjih. Odlične vsebine, ki jih na YouTubu spremlja veliko gledalcev, lahko vodijo do sponzorskega denarja. 10. Urejanje vrtov, odstranjevanje snega Urejanje vrtov in odstranjevanje snega sta sezonski dejavnosti, ki ju lahko opravljate med počitnicami in v času študijskega leta. Za delo se opremite z lopato, vrtnarskim orodjem in trpežnimi škornji. Študentje, ki ne živijo v študentskih domovih, in drugi okoliški prebivalci bodo hitro postali vaše stalne stranke. Vir: Business Insider  


  • Video: 5 nasvetov za marketing na Facebooku

    06-05-2016

    Marketing je zahtevna dejavnost, ki je obvezna za vsako podjetje. Brez marketinga namreč nihče ne more izvedeti, kakšne storitve in kakšne produkte nudi podjetje, zato tudi do prodaje v tem primeru pride le stežka. Pri marketingu je potrebno upoštevati več različnih smernic: a.) izbrati je potrebno pravo ciljno publiko, ki jo boste nagovarjali: Seveda ne boste mogli prodajati prav vsem ljudem na svetu, zato je nujno, da čimprej ugotovite, katera je vaša ciljna publika. So to najstniki, zaposleni ali kdo drug? b.) ugotoviti je treba, kje se vaše potencialne stranke nahajajo: Tako se boste lažje odločili, kam in kako boste usmerili svoj marketing. c.) poiskati je treba način, kako lahko vaše potencialne stranke opozorite nase: Lahko imate najboljšo storitev ali najboljši produkt na svetu, toda v kolikor potencialnim kupcem tega ne boste sporočili, ne boste mogli prodati prav ničesar. V namene marketinga lahko seveda izkoristite tudi družabna omrežja, kot je na primer Facebook. V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate 5 nasvetov, s katerimi si lahko pomagate prav na tem področju.  


  • Poslovni načrt podjetja: zlati ključ za pridobitev subvencije

    06-05-2016

    Poslovni načrt podjetja in vloga za pridobitev subvencije sta neločljivo povezana. Večina razpisov za subvencije pri prijavi pogojuje predstavitev projekta, tako z vsebinskega kot tudi finančnega vidika. Slednje najbolje opredelimo v poslovnem načrtu, ki predstavlja sistematično celoto, hkrati pa ga lahko prilagodimo prav vsakemu projektu in razpisu. Nekateri razpisi že samo razpisno vlogo sestavijo v obliki poslovnega načrta. Pri drugih (npr. razpisih Slovenskega podjetniškega sklada) se lahko poslovni načrt podjetja priloži poleg razpisne vloge kot priloga. Prava pot do subvencije Profesionalno izdelan poslovni načrt podjetja, ki projekt na najboljši možni način poveže s kriteriji razpisa, ima navadno največjo zaslugo za pridobitev subvencije. Ocenjevalna komisija navadno nima časa preverjati ne podjetnika ne poslovne ideje. Preverjajo lahko le fizične dokaze, papirje, ki so jih dobili na mizo. To pa je poslovni načrt z različnimi prilogami, ki so lahko podatki o izdelku, pogodbe, reference, priznanja. Zgolj preko tega nas komisije ocenjujejo. Zato je – če želimo biti uspešni pri pridobitvi subvencije – še bolj pomembno, da je v poslovnem načrtu zapisano vse, kar komisija potrebuje za ocenitev naše vloge. Poslovni načrt podjetja prilagodimo razpisu Veliko napako lahko naredimo, če v poslovnem načrtu niso poudarjeni bistveni elementi, ki so pomembni za razpis. Če je v klasičnem poslovnem načrtu potrebno natančno opisati izdelek, kupce, konkurenco, finančne projekcije, ekipo in reference, je pri prijavi na razpis nekoliko večji fokus na povezavi naše projektne ideje s cilji in pričakovanimi rezultati razpisa. Le-ti so lahko povečanje prodaje, vstop na tuje trge, zaposlovanje kadrov, višja vlaganja v raziskave in razvoj ali zmanjšanje vpliva na okolje. Pomembno je vse, kjer lahko argumentiramo in dokažemo, da lahko cilje naše projektne ideje povežemo s cilji razpisa. Na ta način ocenjevalcem damo jasno vedeti, da je naš projekt smiselno podpreti, saj bo pozitivno prispeval k ciljem razpisa. S tem pa se naše možnosti za pridobitev subvencije znatno povečajo. Oddajte atraktiven poslovni načrt Poslovni načrt je lahko zelo dolgovezno, dolgočasno in mučno orodje za ocenjevalno komisijo, če ni atraktiven. Dolgočasni tekst je potrebno razbiti s tabelami, grafi, slikami in barvami. Z njimi izpostavimo tiste podatke, za katere želimo, da jih ocenjevalna komisija takoj opazi. Seveda pa s tem ne smemo pretiravati – preveč izpostavljenih stvari zna tudi zamegliti bistvo. Zato tudi tukaj velja pravilo srednje poti.  


  • Podjetniško usposabljanje za višje izobražene brezposelne ženske

    06-05-2016

    Danes se na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani začenja prvo od dveh letošnjih podjetniških usposabljanj za višje izobražene brezposelne ženske, ki se želijo podati na samostojno poslovno ali poklicno pot. V prihodnjih dneh se enako usposabljanje začenja še drugod po Sloveniji. S programom podjetniškega usposabljanja se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki oblikuje politiko in ukrepe aktivne politike zaposlovanja, odzvalo na javno izražene potrebe, da se zagotovi podpora predvsem višje izobraženim ženskam brez zaposlitve pri odločanju za samostojno poslovno oziroma poklicno dejavnost.  V usposabljanje se lahko vključijo ženske iz vse Slovenije, ki so najmanj tri mesece prijavljene med brezposelnimi pri zavodu za zaposlovanje, imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo (VI. raven ali več), zanimivo poslovno idejo, željo, pogoje in možnosti za samozaposlitev. Znanje, ki ga bodo pridobile s poglobljenim podjetniškim usposabljanjem, jim bo pomagalo začeti in nadaljevati samostojno poslovno pot, s ciljem, da uresničijo svojo poslovno idejo in ohranijo samozaposlitev.  Usposabljanje bo potekalo dva meseca na petih lokacijah po Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici in Novem mestu. Spomladansko usposabljanje za prvo skupino udeleženk, ki se danes začenja v Ljubljani, se bo izteklo konec junija. Na današnjem uvodnem srečanju so se udeleženkam, ki bodo usposabljanje obiskovale v Ljubljani, pridružile udeleženke, ki bodo usposabljanje potem nadaljevale v Novem mestu in Novi Gorici. Prihodnji ponedeljek, 9. maja, se usposabljanje začenja še v Mariboru, v torek, 10. maja, pa v Celju. Spomladanskega usposabljanja, ki bo v celoti namenjeno prvi skupini, se bo v vseh petih mestih udeležilo skupaj nekaj več kot 200 brezposelnih žensk. Brezposelne ženske, ki ustrezajo pogojem programa, se še vedno lahko vključijo v jesensko usposabljanje. To bo v celoti namenjeno drugi skupini in bo organizirano predvidoma od začetka septembra do konca oktobra na enakih lokacijah kot spomladi. Kandidatke se za več informacij obrnejo na osebnega svetovalca ali svetovalko pri uradu za delo, kjer so prijavljene kot brezposelne. Udeleženke prejmejo dodatek za prevoz (povračilo potnih stroškov) in dodatek za aktivnost. Program poteka v sodelovanju z Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija). Usposabljanje, katerega izvajalec je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), financira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.   Po uspešno opravljenem podjetniškem usposabljanju udeleženke prejmejo certifikat. Če izpolnjujejo še vse druge pogoje v programu spodbujanja ženskega podjetništva, lahko pridobijo subvencijo 5.000 EUR za samozaposlitev v novoustanovljenem poslovnem subjektu na območju Slovenije. V letih 2016 in 2017 je načrtovana dodelitev 400 takšnih subvencij v skupni vrednosti dveh milijonov EUR, ki se financirata iz slovenskega proračuna. Preberite več o programih podjetniškega usposabljanja in spodbujanja ženskega podjetništva.  Za mobilne naprave: podjetniško usposabljanje, spodbujanje ženskega podjetništva.  


  • Poslovno sodelovanje

    15-04-2016

    Enterprise Europe Network je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Storitve mreže obsegajo naslednja področja: mednarodno poslovno sodelovanje,inovacije, prenos znanja in tehnologij,sodelovanje v programih EU.  


  • Prenehanje opravljanja dejavnosti s. p. in nove obveznosti

    09-03-2016

    Vir in informacije: Data d.o.o., 25. 1. 2016, http://data.si/, Avtor: Manca Borko Grimšič Samostojni podjetni ki imajo zaradi spremembe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), če se odločijo za  prenehanje opravljanja dejavnosti, nove obveznosti. Ne glede na to, ali jim dejavnost preneha zaradi zaprtja ali postopkov zaradi insolventnosti (stečaja), morajo po novem tudi Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) v rokih, določenih z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2), poslati zaključno poročilo za namen državne statistike in brezplačne javne objave, ki vsebuje podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida na dan pred začetkom postopka oziroma na dan pred prenehanjem. Tako kot za letna poročila bo tudi za zaključna poročila na voljo spletna aplikacija. Ajpes bo prejete dokumente informatiziral in jih brezplačno objavil na svojih spletnih straneh z navedbo razloga za njihovo sestavo. Kot je že veljalo do sedaj, morajo prav tako na dan pred začetkom postopka pripraviti tudi davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Čeprav ZDavP-2 nalaga obveznost sestave in predložitve davčnega obračuna tudi tekom stečajnega postopka, pa tega člena, ki temelji na stari zakonodaji, v primeru stečaja samostojnega podjetnika ni mogoče uporabiti. Določb, ki urejajo predlaganje davčnih obračunov tekom stečajnega postopka v primeru stečaja nad podjetnikom ni mogoče uporabiti, saj mu z začetkom postopka osebnega stečaja status podjetnika preneha, kar se odrazi v izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije. S prenehanjem statusa za opravljanje dejavnosti, nove obveznosti, ki so vezane na ta status, ne morejo več nastati. Zato je podjetnik (zanj stečajni upravitelj) v primeru osebnega stečaja zavezan sestaviti in davčnemu organu predložiti le davčni obračun po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka, ne pa tudi obračunov tekmo postopka osebnega stečaja. Glede na vse navedeno, samostojnemu podjetniku po ZGD-1 in ZDavP-2 kljub vsemu ni potrebno pripravljati zaključnega poročila in davčnega obračuna na različne datume (pred in med stečajnim postopkom ali prenehanjem), ampak pripravijo zaključno poročilo za Ajpes in davčni obračun za Furs na dan, preden so se odločili za prenehanje opravljanja dejavnosti oz. na dan pred začetkom postopka stečaja.  


  • Imate idejo, primanjkuje pa vam denarja?

    09-03-2016

    Vir in informacije: http://pro.finance.si/, 22. 2. 2016 Kreditiranje podjetij je ena od temeljnih bančnih funkcij in ustrezno pripravljene projekte banke vedno rade podprejo. A za to je treba biti dobro pripravljen Preden podate povpraševanje za kredit sami pravočasno opredelite, kaj boste kot kreditojemalec lahko ponudili v zavarovanje. Vsako podjetje se preprosto mora razvijati vsaj tako hitro kot konkurenti, kajti če zaostane, ga morda jutri ne bo več. V življenjskem ciklu večine rastočih podjetij tako pride čas, ko za uresničevanje svojih načrtov potrebujejo bančno financiranje. Kako pametno pristopiti k dolžniškemu financiranju, ki je običajno celo cenejše od financiranja z lastniškim kapitalom? Osnovni kriteriji, ki banko vodijo pri odobravanju financiranja projektov svojih strank, praviloma veljajo tako za mikro in mala kot tudi za srednja in velika podjetja. V grobem lahko dejavnike pri presoji razdelimo na kvantitativne oziroma finančne in kvalitativne oziroma manj oprijemljive informacije o stanju podjetja in kredibilnosti projekta, ki jih je težje preliti v številke. Ko se bo direktor s poslovno idejo tako oglasil pri poslovnem skrbniku v svoji banki, bo moral predložiti podatke, s katerimi bo prepričal banko, da je projekt primeren za kreditiranje. V podjetju bo potrebno pripraviti pregleden poslovni načrt investicije, v katerem se opredeli pomen nakupa stroja ali poslovnih prostorov za prihodnje poslovanje podjetja. Dobro je, da se podjetje pri predvidevanjih za prihodnost ter vseh ostalih pomembnih elementov poslovnega načrta drži predloge, ki jo je Slovenski podjetniški sklad pripravil za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Finančni oziroma kvantitativni dejavniki 1. Lastna udeležba Lastna udeležba investitorja v projektu je nujna, saj predstavlja blažilec pri zaščiti finančne konstrukcije projekta pred nepredvidenimi zunanjimi vplivi. Odvisno od vrste dejavnosti in od narave projekta naj lastna udeležba znaša med 10 in 30 ali več odstotkov. 2. Projekcija denarnega toka Ustrezen denarni tok je poglaviten (primarni) vir poplačila kredita. Prilivi denarja, predvsem tisti iz rednega poslovanja, morajo v zadostni meri presegati redne odlive, hkrati pa je treba upoštevati morebitna nihanja zaradi internih ali eksternih vplivov. Bodite realni ali še bolje rahlo konservativni pri oceni, kolikšne obroke boste lahko odplačevali, tako da boste imeli še nekaj rezerve za nepredvidene dogodke. Na podlagi denarnega toka bo banka skupaj z vami ocenila, kakšna ročnost in višina obroka sta za podjetje še vzdržni. 3. Zavarovanje kredita Banko bo gotovo zanimalo tudi to, s čim bo podjetnik kredit zavaroval. Zavarovanje namreč za banko pomeni sekundarni vir poplačila, če bi se kaj zalomilo, česar se nikoli ne da izključiti. Previdnostno načelo in predpisi bankam narekujejo razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanj, ki se praviloma gibljejo v razmerju od 1 : 2. Možnosti je veliko, od banke je odvisno, če zavarovanje sprejme kot primerno obliko sekundarnega vira odplačila. Preden podate povpraševanje za kredit sami pravočasno opredelite, kaj boste kot kreditojemalec lahko ponudili v zavarovanje. Možnosti je veliko: hipoteka na nepremičnino, zastava premičnin (oprema, vozila, mehanizacija, izjemoma zaloge), nezapadlih terjatev ali prvovrstnih vrednostnih papirjev ter solidarno poroštvo primerne fizične osebe ali tretje pravne osebe. 4. Kapitalska ustreznost kreditojemalca Delež kapitala v financiranju (količnik med kapitalom in vsemi obveznostmi do virov sredstev) kaže stopnjo lastniškega financiranja. Višji delež kapitala za komitenta (in banko) pomeni večjo varnost za prihodnjo stabilnost poslovanja. Vendar se je hkrati potrebno zavedati, da je lastni kapital tudi najdražji način financiranja, zato je treba najti smiselno ravnotežje. Dobro je, da je kapitala v bilančni vsoti najmanj 10 odstotkov (kar je odvisno tudi od tega, kako kapitalsko intenzivna je panoga), zelo priporočljivo je, če je ta odstotek še precej višji. Za verodostojnost podjetja in njegovo stabilnost ni dobro, če si lastniki sproti izplačujejo ves dobiček in vsaj dela kapitala ne akumulirajo v podjetju. 5. Dobičkonosnost Banka si bo ogledala tudi "rezultat pod črto". Seveda je nujno, de je podjetje v preteklih letih poslovalo vsaj z minimalnim dobičkom. Če pa je imelo izgubo, je pomembno podrobno predstaviti razloge za tako stanje in ukrepe za pozitivno poslovanje (prihodkovna in/ali stroškovna plat poslovanja). Več zaporednih let z izgubo, predvsem kadar izguba nastaja iz rednega poslovanja, je signal banki, da podjetje ni dovolj hitro ukrepalo za reševanje težav. Odlašanje s sanacijskimi ukrepi se ne obrestuje, četudi so ti na kratek rok lahko boleči. 6. Trend prihodkov in odhodkov Ali bo podjetje sposobno odplačevati kredit, je odvisno od njegovega položaja na trgu. Če je celoten relevantni trg v preteklih letih stagniral, našemu podjetju pa so prihodki rasli, to pomeni, da se podjetje krepi, še posebej, če rast stroškov zaostaja za rastjo prihodkov. Velja pa seveda tudi obratno. Dinamičen pogled na poslovanje podjetja bo banki povedal, kako se podjetje spopada s konkurenco na trgu in drugimi okoliščinami poslovanja. 7. Terjatve in obveznosti Obveznosti do dobaviteljev povedo, kako podjetje ravna pri plačevanju. Skrbite, da imate do vseh svojih poslovnih partnerjev korekten odnos, in hkrati skrbno spremljajte plačila vaših kupcev ter v primeru zamud pri plačilih pravočasno ustrezno ukrepajte. Na uravnoteženost bilančne slike podjetja je treba misliti že prej, ne šele takrat, ko boste povpraševali za kredit. Nefinančnimi oziroma kvalitativnimi dejavniki 1. Vodstvena struktura Izkušen vodilni kader, ki je že uspešno previharil kakšno poslovno težavo, je za banko dober znak. 2. Trajanje in kakovost odnosa z banko Zaupanje med banko in njenimi komitenti se gradi skozi čas. S korektnim sodelovanjem z banko, ko so bili časi ugodni, bo podjetje pripravilo dober temelj za čas, ko bodo razmere slabše in bo pomoč banke dobrodošla. 3. Kakovostna diverzifikacija dejavnosti, kupcev in dobaviteljev Tveganost kreditojemalca za banko je večja, če prevelik del njegovih prihodkov izvira iz enega samega izdelka/storitve ali če je odvisen od naročil enega samega velikega kupca ali enega dobavitelja. Če se le da, "ne nosite vseh jajc v eni košari", bolj diverzificirano podjetje je namreč manj tvegano za kreditodajalca. 4. Druga bilančna pojasnila Številke iz računovodskih izkazov same po sebi ne dajo celotne slike podjetja. Vedno bo pri dogovarjanju z banko dobrodošlo, da kreditojemalec vsebinsko pojasni ozadje oziroma odgovori na vprašanja, ki se bodo banki zastavila.  


  • E-publikacija: »Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema«

    09-03-2016

    Vir in informacije: Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, 24. 2. 2016, www.epfip.uni-mb.si Povprečna produktivnost slovenskih mikro podjetij in samostojnih podjetnikov je krepko pod evropskim povprečjem, tudi na račun praznih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega. To je le ena od ugotovitev proučevanja podjetništva v Sloveniji, ki so jih v okviru knjižne zbirke Slovenski podjetniški observatorij v novi znanstveni monografiji z naslovom: »Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema« pripraviliraziskovalci Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2014 je bilo v Sloveniji aktivnih 131.090 podjetij, od tega 63.590 gospodarskih družb in 67.500 samostojnih podjetnikov. Od navedenih podjetij jih je bilo 26.332 z 0 zaposlenimi, 98.226 mikro podjetij (z 1 do 9 zaposlenimi), 5.249 malih podjetij (z 10 do 49 zaposlenimi), 1.076 srednje velikih podjetij (s 50 do 249 zaposlenimi) in 207 velikih podjetij (z 250 in več zaposlenimi). Raziskava je primerjala tudi slovenska in evropska podjetja in sicer glede na zadnje razpoložljive podatke Eurostata za leto 2012 in pokazala, da so bila v letu 2012 zdaleč najmanj produktivna mikro podjetja nefinančnega sektorja gospodarstva. Ustvarila so le 18.500 evrov dodane vrednosti na osebo, kar je 54 % manj od dodane vrednosti na osebo v velikih podjetjih tega sektorja (40.100 evrov). Povprečna slovenska produktivnost zaposlene osebe v mikro podjetju nefinančnega sektorja je za evropsko zaostajala kar za 44 %. V povprečju je leta 2012 zaposlena oseba v velikem podjetju nefinančnega sektorja gospodarstva v EU-28 ustvarila 59.608 evrov dodane vrednosti, slovenska pa le 40.095 evrov. V drugem delu raziskave, ki je bil posvečen slovenskim start-up podjetjem in njihovemu ekosistemu je bilo podrobno analiziranih 156 start-upov, ki so ustrezali postavljenim kriterijem za inovacijsko gnana podjetja. 22 % analiziranih start-upov deluje na področju industrijske tehnologije in računalniške strojne opreme, sledi razvoj programske opreme s 14 %, programske opreme po modelu storitev (9 %) in zelenih tehnologij 8 %. Več kot polovica vseh start-upov tako deluje na področjih, povezanih oziroma utemeljenih na IKT. Med analiziranimi start-upi jih je več kot tretjina izkazovala vsaj enega soustanovitelja z znanstvenim nazivom (magisterij oziroma doktorat znanosti), pri 26 % start-upov je vsaj ena ženska med soustanovitelji, 10 % start-upov pa je imelo vsaj enega tujega državljana med soustanovitelji. Slaba tretjina anketirancev je že imela predhodne soustanoviteljske izkušnje v start-upih. 36 % anketiranim se zdi zelo verjetno, da bodo soustanovitelji ostali trajno v podjetju, medtem ko jih 19 % zelo verjetno načrtuje prodajo in izstop iz podjetja v okviru 10 let od ustanovitve. Start-up podjetja so praviloma usmerjena v globalno rast. Več kot polovica vprašanih start-upov namreč meni, da bodo v prihodnjih treh letih dosegli med 70 in 100-odstotni delež prodaje v tujini. Kar 80 % start-upov meni, da je njihov produkt oz. storitev inovacija na globalni ravni in le 9 %, da ima njihova inovacija produkta le lokalen značaj. Start-upi so v največjem deležu (62 %) kot vir financiranja navedli lastne vire soustanoviteljev, družine, prijateljev in drugih povezanih oseb. Kot naslednji najpogosteje angažirani vir navajajo zadržane dobičke start-upov (53 %), formalne in neformalne investitorje, kot so poslovni angeli in skladi tveganega kapitala (47 %) in strateške partnerje (45,5 %). Pri financiranju start-upov ne gre spregledati pomembne vloge države predvsem preko Slovenskega podjetniškega sklada, saj je bilo kar 40 % anketiranih start-upov deležnih zagonske spodbude P2 oziroma druge oblike nepovratnih sredstev države. A ne gre samo za denar, največji delež start-upov kot potreben nedenarni vir omenja tudi poslovne povezave in mreže (77 %), človeški kapital v obliki kakovostnih sodelavcev (76 %) in specialistično znanje (33 %). Start-upi so se izrekli tudi o tem, kako predstavniki slovenske politike poznajo problematiko nastajanja in izgradnje start-up podjetij. Samo 3 % start-upov meni, da predstavniki politike na lokalni ali nacionalni ravni dobro poznajo problematiko start-upov, 36 % jih meni, da je poznavanje start-up problematike s strani politikov slabo, celo 37 % pa jih meni, da je zelo slabo. Malo boljšo oceno start-upov je za svojo podporo start-up ekosistemu dobila slovenska vlada, petina start-upov ocenjuje to podporo kot zelo dobro ali dobro in le 15 % kot zelo slabo.Start-up podjetniki pa so bili zelo kritični do slovenskih univerz, saj je kar polovica mnenja, da je odnos univerz do spodbujanja podjetniškega razmišljanja in talentov ter ponudba podpornih aktivnosti na univerzah slaba oziroma zelo slaba. Še bolj kritični so do šolskega sistema v celoti. Si je pa nekoliko boljšo oceno zaslužilo sodelovanje z uveljavljenimi podjetji, saj tretjina start-upov to sodelovanje ocenjuje kot zelo dobro oziroma dobro. Iz analize tudi izhaja, da je podpora start-upom v slovenskem start-up ekosistemu zelo pestra, saj v njem deluje veliko zasebnih in javnih deležnikov. Praktično vsi start-upi (97 %) so si najprej pomagali sami oziroma v krogu družine, prijateljev in drugih povezanih oseb. Kot drugo najpogostejšo pomoč zasledimo zagonsko spodbudo P2 Slovenskega podjetniškega sklada, ki jo finančno zagotavlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (48 % start-upov). Na tretjem mestu start-upi omenjajo mentorsko pomoč drugih start-upovcev oziroma podjetnikov (23 %). Sledijo produkti semenskega kapitala SK Slovenskega podjetniškega sklada (20 %), različna start-up tekmovanja in nagrade (15 %) ter pomoč drugih akterjev start-up ekosistema. Med ukrepi za izboljšanje slovenskega podjetniškega ekosistema največji delež start-upov (80 %) vidi priložnost predvsem v dodatnih davčnih olajšavah in oprostitvah, na drugem mestu (78 %) so poenostavitve in zmanjšanje birokracije ter zakonodajne regulative, na tretjem mestu (74 %) pa najdemo predloge za okrepitev pozitivnega odnosa do podjetništva. Več o tem si lahko preberete v sporočilu za javnost. Raziskavo Slovenski podjetniški observatorij, ki že vse od leta 2000 kontinuirano spremlja stanje slovenskih podjetij in podaja sliko slovenskega podjetništva, je v letu 2015 financiralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo preko Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Publikacija je brezplačno dostopna tukaj.  


  • Možnost izposoje davčne blagajne na CNVOS-u

    09-03-2016

    Od začetka leta so pri izdaji gotovinskih računov potrebne davčne blagajne. Glede na povpraševanje naših članov, ki bi takšno blagajno potrebovali samo občasno in zato njen nakup ni smiseln, smo na CNVOS pripravili možnost izposoje davčne blagajne z vso potrebno strojno in programsko opremo:   tablica,programska oprema,prenosni tiskalnik,dostop do mobilnega internetnega omrežja. Izposojo celotne opreme omogočamo vsem po predhodnem dogovoru o terminu, pri čemer je namenjena nevladnim organizacijam, ki davčno blagajno potrebujejo občasno (npr. na svojih dogodkih). Nevladniška cena izposoje znaša 5 EUR + 2 EUR/na dan za vsak nadaljnji dan izposoje. Za več informacij pišite na maja.sporn@cnvos.si ali pokličite na 01/542 14 22.  


  • Kako zaslužiti s spletno trgovino

    24-02-2016

    Prodaja blaga prek spleta v Sloveniji hitro raste, zakaj tudi vi ne bi imeli kaj od tega? Slovenci smo nadpovprečni iskalci informacij izdelkov in storitev na spletu, kar devet od desetih uporabnikov spleta pa išče informacije, povezane z nakupi. Ni čudno, da je spletna trgovina vse bolj priljubljena. Predsodki o spletnem nakupovanju se umikajo, strah pred plačevanjem s karticami se zmanjšuje, med trgovci pa vlada vse večja konkurenca. Število spletnih kupcev tako pri nas narašča iz leta v leto. Poleg vprašanja, kako zaslužiti v rastoči panogi, je pomembno tudi vprašanje, kako zadostiti zakonskim zahtevam. Skoraj ga ni Slovenca, ki še ni kupoval prek spleta Delež tistih Slovencev, ki mesečno opravijo vsaj en nakup prek spleta, znaša že skoraj 60 odstotkov. Nakup po spletu je sicer opravilo že 90 odstotkov "povezanih" Slovencev, pri čemer vse pogosteje uporabljamo tudi pametne telefone. Ker pa se Slovenija po številu spletnih nakupov za zdaj uvršča pod evropsko povprečje, obstaja prostor za dodatno rast. Po podatkih evropske komisije je predlanskim v Sloveniji prek spleta kupovalo 37 odstotkov vprašanih, medtem ko v EU povprečje znaša 50,2 odstotka. Rezultati raziskave nakupnega vedenja na spletu kažejo, da je vrednost povprečnega spletnega nakupa največja, to je 166 evrov, pri uporabnikih, ki živijo v Kopru. Sledijo prebivalci Ljubljane s 161 evri in Maribora s 135 evri. Na pripravljenost nakupovati prek spleta vpliva tudi starost. Pričakovano največ zapravijo tisti med 25. in 34. letom, saj njihovi nakupi pomenijo 30 odstotkov vseh prihodkov spletnega nakupovanja, vsak pa v povprečju porabi 128 evrov. Dvomestna rast v panogi Dejavnost spletne trgovine in internetnih storitev je tako izjemno dinamična in ena redkih, ki v Sloveniji raste - in to dvoštevilčno. Zato je še nekaj prostora za nove nišne trgovine, rast prodaje blaga prek spleta v Sloveniji, podobno kot v drugih državah srednje Evrope, namreč znaša okoli 20 do 25 odstotkov na leto. Kaj o prodaji blaga prek spleta pravi zakonodaja? Za spletne prodajalce je seveda pomembno tudi, da upoštevajo zakonodajo. Poleg zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) sta za računovodenje pomembna predvsem Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Za spletne prodajalce je koristno poznati tudi druge zakone: Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in denimo Zakon o davčnem potrjevanju računov. Kako naj vstopim v igro? Vedno se najde prostor za dobro spletno trgovino, ki izpolnjuje pričakovanja kupcev. Zelo priljubljene postajajo spletne trgovine na področju zdravega življenjskega sloga in do okolja prijaznih izdelkov, raste tudi spletna prodaja svežih izdelkov, kot so sadje, zelenjava in delikatesa. Pred zagonom trgovine pa je treba dobro preveriti trg, možnosti prodaje, razmisliti o odlikah izdelka, dobaviteljih, predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, ter na podlagi vsega tega izbrati izdelek, ki bo zadovoljil trg. Za prodajo blaga prek spleta bo treba odpreti s. p. ali d. o. o., odločitev pretehtajte sami glede na prednosti in slabosti ene ali druge oblike poslovanje. A ker v tujini povečini ne poznajo oblike s. p., je z vidika večjega zaupanja tujega kupca morda bolje ustanoviti d. o. o. Ali morajo imeti spletni trgovci davčne blagajne? Seveda, če kupec plača z gotovino kurirski službi ob prevzemu blaga (tako imenovano plačilo po povzetju). Zaradi tega je imelo težave več spletnih prodajalcev, saj je informacija o načinu plačila kurirski službi bistvenega pomena. Nekateri so našli rešitev v preusmeritvi plačil prek predračuna, Paypala, drugi so našli rešitev v prijavi vseh računov Fursu - ne glede na način plačila. Ali lahko poslujem v tujini? E-trgovina je še eno področje, kjer je očitno, kako splet podira meje, saj sta trgovec ali kupec lahko v katerikoli državi. Zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji nam je marsikateri tuji trg precej bolj dostopen, prodor v tujino pa razmeroma preprost tudi za slovenske spletne prodajalce. Odločilnega pomena pri tem je dobra podpora računovodstva, saj se sicer lahko hitro znajdemo med kršitelji predpisov, napačno obračunamo DDV in podobno. Računovodenje poslov s tujino je namreč precej zahtevnejše kot računovodenje preprostejših poslovnih dogodkov med slovenskimi podjetji.  


  • Za nova delovna mesta

    23-02-2016

    V iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti si občina Ajdovščina pospešeno prizadeva ustvariti ugodno podporno okolje za nova podjetja, za razvoj podjetniške in obrtne dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest. Tako bodo vlagatelji v občini Ajdovščina deležni velikih ugodnosti. Nekateri razpisi so že objavljeni v sosednjem stolpcu na levi, v tiskani obliki bodo objavljeni še v časopisu Latnik, ki izide v petek. Da bi privabila nove investitorje, občina sofinancira nadomestilo za podeljeno stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine in sicer celo do 100 %, vendar mora odpreti najmanj deset delovnih mest, pri čemer je prag eno novo trajno delovno mesto na 200 m2. V praksi to pomeni, da investitorju ne bi bilo treba kupiti zemljišča, če bi na površini dveh hektarjev zagotovil sto delovnih mest. Občina spodbuja gradnjo ali širitev poslovnih in proizvodnih objektov v obstoječih in novih poslovnih conah tudi z oprostitvijo komunalnega prispevka (tudi do 100 %). Spodbudo pri odpiranju novih trajnih delovnih mest predstavljajo subvencije, ki 'pokrijejo' do 75 % stroškov prispevkov delodajalca za prvi dve leti novih zaposlitev, sklenjenih za obdobje vsaj treh let. Že uveljavljen ukrep je subvencioniranje obrestne mere za najete kredite - namen ukrepa je spodbujanje investicijskih vlaganj v novogradnjo ali obnovo proizvajalnih in storitvenih zmogljivosti ter opreme za opravljanje dejavnosti in za nakup nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje). Občina želi pri podjetnikih spodbuditi pridobivanje nepovratnih sredstev na evropskih in državnih razpisih, zato krije polovico stroškov priprave dokumentacije. Tudi sicer bo podjetnikom nudila strokovno pomoč, saj je že sicer ustanovila pisarno za učinkovito črpanja teh sredstev za namene občine in njenih podjetij oziroma zavodov. Prav tako bo podpirala promocijske in sejemske nastope podjetij in obrtnikov in pokrila 50 % najemnine za sejemski prostor. Poslovne prostore, ki so prazni ali zasedeni z neustrezno dejavnostjo bo občina ponudila za gospodarske dejavnosti in sicer z znižano najemnino.  


  • Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

    12-02-2016

    Od 1. julija 2013 dalje je ob prvem vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem dnem dalje je tako prvi vstop v podjetništvo za mlade podjetnike nekoliko lažji. Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register je bila uvedena z novim zakonom ZPIZ-2. Namen delne oprostitve je zmanjšati obremenitev samozaposlenih oseb ob začetku opravljanja dejavnosti ter spodbujanje podjetništva. Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane kot samozaposlenci, so: v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščene plačila prispevka zavarovanca za ZPIZ in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka - minimalni prispevki za s.p. v tem primeru znašajo 228,88 EUR* mesečno;v naslednjih 12 mesecih oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 odstotkov zneska prispevka - minimalni prispevki za s.p. v tem primeru znašajo 269,39 EUR* mesečno.*Upoštevano je povišanje prispevkov, ki stopi v veljavo s 1.2.2013, podlaga za izračun prispevkov je zavarovalna osnova za mesec januar 2015. Preberite več o minimalnih prispevkih za s.p. v 2014. Razliko do polnega zneska prispevkov bo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokrivala Republika Slovenija. Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo veljala zgolj ob prvem vpisu v poslovni register, torej oseba, ki je že imela odprt s.p. in ga je kasneje zaprla, ob ponovnem odprtju ne bo mogla uveljavljati oprostitve. Delno oprostitev je mogoče uveljavljati od 1. julija 2013 dalje. V kolikor je bilo podjetje v poslovni register vpisano pred 1. julijem 2013, delne oprostitve ne morete uveljavljati. Od 1. julija dalje tudi delno povračilo prispevkov za prvo zaposlitev oseb, mlajših od 26 let in mater, ki skrbijo za otroka do treh let starosti Delodajalci lahko od 1. julija 2013 dalje za osebe, ki niso dopolnile 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavili vračilo prispevkov delodajalca (za prispevke delavca delno vračilo ne velja): za prvo leto zaposlenosti v višini 50 odstotkov prispevkov delodajalca;drugo leto pa v višini 30 odstotkov prispevkov delodajalca.Preberite tudi: pavšalna obdavčitev. Vračilo prispevkov delodajalcu se lahko uveljavlja le v primeru, če za te zavarovance ta ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov (npr. davčne olajšave za zaposlovanje itd.). Delno povračilo bo možno zgolj za zaposlitve, sklenjene od 1. julija 2013 dalje. Več: Delna oprostitev prispevkov Odgovori na pogosta vprašanja: Odprl bi študentski / popoldanski s.p. Ali delna oprostitev prispevkov velja tudi zame? Delna oprostitev prispevkov velja samo za samozaposlitev, kar pomeni, da ne velja za popoldanski ali študentski s.p.. Se lahko pavšalna obdavčitev kombinira s subvencijo za samozaposlitev? Na Zavodu za zaposlovanje so nam pojasnili, da se subvencije za samozaposlitev ne izključujejo z oprostitvijo plačila prispevkov za samozaposlene po novem pokojninskem zakonu ZPIZ-2. Mogoče je torej uveljavljati obe ugodnosti, kar pomeni izredno nizke prispevke za start vašega podjetja! Po 1.7.2013 sem odprl popoldanski s.p. Sedaj bi ga preoblikoval v polni s.p. Sem upravičen do delne oprostitve prispevkov? Koriščenje te vrste olajšave je mogoča, vendar le dokler od ustanovitve podjetja ne pretečeta dve leti. Primer: S 1.7.2013 ste odprli popoldanski s.p. S 1.8.2013 ste ga preoblikovali v polni s.p.. Delna oprostitev prispevkov za vas velja še 23 mesecev.   


  • Nova publikacija o mladinskem delu in neformalnem učenju

    12-02-2016

    Publikacija je izdana ob četrt stoletja izvajanja evropskih programov na področju mladine. V publikaciji najdete pregled evropskega sodelovanja na področju mladine iz različnih vidikov, kateri so bili glavni uspehi in možne scenarije za prihodnje, predvsem v kontekstu programa Erasmus+. Publikacija je dostopna tukaj. (vir: L'mit)  


  • Start-upi, objavite svojo ponudbo na novi B2B platformi pospeševalnika LAUNCHub!

    11-02-2016

    Vir in informacije: http://startup.si/, 27. 1. 2016, Avtor: Stanislava Vabšek Start-it.info je nova spletna platforma, na kateri visokotehnološki start-upi in podjetniki iz SEE regije objavljajo svoje ponudbe oz. ponujajo svoje produkte ter storitve, ki olajšajo zagon ali pomagajo pri rasti poslovanja, hkrati pa gradijo digitalno regijsko start-up skupnost. Projekt bolgarskega LAUNCHub-a Start-it.info je spletna platforma, ki jo je pred kratkim lansiral bolgarski pospeševalnik in sklad tveganega kapitala LAUNCHub, v sodelovanju z United Partners in koporacijo IBM. Svojo ponudbo lahko start-upi oddajo na spletnem naslovu: http://start-it.info/share-an-offer. Namen tega projekta je ustvarjanje močne spletne skupnosti start-upov iz Jugovzhodne Evrope oz. SEE regije, ki si medsebojno pomagajo tako, da drug drugemu ponujajo svoje storitve in produkte, lahko tudi pod posebnimi, ekskluzivnimi pogoji, namenjenimi le članom te skupnosti. Platforma pa želi k sodelovanju pritegniti tudi vsa ostala viskotehnološka podjetja, strokovnjake in druge digitalne entuziaste, ki so na kakršenkoli način povezani s start-up podjetništvom, hkrati pa spodbujati sodelovanje in razvoj regijskega start-up ekosistema.  


  • Ali se mi splača postati zavezanec za DDV?

    11-02-2016

    Vir in informacije: http://pro.finance.si/, 20. 1. 2016 Ali stopate na samostojno podjetniško pot pa ne veste, kaj bi naredili z DDV ali pa ste v podobni dilemi ob že utečenem poslu? Primerov, ko se vam prostovoljno splača postati zavezanec za DDV, ni tako malo Samostojni podjetniki in ustanovitelji manjših družb se ob začetku poslovanja lahko sami odločijo, ali bodo DDV obračunavali že od začetka poslovanja ali ne, prav tako pa se za prostovoljni vstop v sistem DDV espeji in mikro podjetja lahko odločijo pozneje. Kaj to pomeni v teoriji in kaj v praksi za vaše poslovanje? Zavezanec za DDV lahko postanete prostovoljno Davek na dodano vrednost je davek, ki ga podjetja ali samostojni podjetniki prištejejo ceni svojih storitev ali izdelkov in ga zaračunajo svojim kupcem. V sistem DDV je treba vstopiti najpozneje takrat, ko je prodaja višja od 50.000 evrov v zadnjih 12 mesecih poslovanja ali če svoje storitve in blago prodajate pravnim osebam v drugih državah članicah Evropske unije. Za vstop v sistem se lahko odločite tudi prostovoljno, saj je primerov, ko se novim oziroma mikro podjetjem prostovoljno splača postati zavezanec za DDV, kar nekaj. Velika razlika med prostovoljnim vstopom in vstopom ob doseženem obdavčljivem prometu 50 tisoč evrov je v tem, da moramo pri prvem v sistemu ostati pet let. Pri vključitvi po zakonu pa po letu dni lahko tudi izstopimo, če se nam promet zmanjša. V tem primeru bi od osnovnih sredstev in zaloge poračunani DDV morali vračati državi. Kdaj se odločiti za prostovoljni vstop? takrat, ko boste delali predvsem z zavezanci za DDV in imeli na začetku veliko prejetih faktur za storitve in material ter tako likvidnostno bolje shajali Država vam bo vstopni DDV po prejetih računih namreč vrnila že naslednji mesec.v primeru velike naložbe Ko na začetku ali med poslovanjem začenjate kako večjo naložbo, da si DDV od prejetih računov za vlaganje (nepremičnina, stroji, druga osnovna sredstva, storitve) lahko štejete kot vstopni DDV. Pri večjih naložbah tudi podjetje hitro poveča promet in lahko hitro preseže mejo 50 tisoč evrov, kar pomeni, da bi zelo kmalu prav tako postalo DDV-zavezanec, hkrati pa izgubilo DDV od naložbe, ker bi se prepozno vključilo v sistem DDV. če razmišljate oziroma delate s podjetji v tujini Če želite poslovati s podjetji iz Evrope, ta velikokrat zahtevajo, da vstopite v DDV-sistem, ker ste tako del evropskega DDV sistema. To pomeni, da vas v tujec lahko najde v skupnem sistemu in preveri, ali podjetje obstaja in ima identifikacijsko številko. Za tujce to pomeni neko zanesljivost. če začetna nabava presega prodajo Prostovoljno identifikacijo podjetnika oziroma podjetja za namene DDV strokovnjaki svetujejo podjetnikom začetnikom, katerih načrt je preseči letni promet 50 tisoč evrov že na začetku podjetniške poti oziroma v letu dni in katerih začetna nabava presega prodajo. Torej predvsem podjetnikom, katerih začetni vložek je visok, saj v prihodnosti pričakujejo zaradi naložb tudi večje prihodke, čeprav ne presegajo meje 50 tisoč evrov. To so predvsem podjetniki, ki pridobivajo stroje oziroma delovno opremo doma ali v tujini in ki jim začetni nakup pomeni pomemben del za nadaljnje poslovanje. če najemate poslovne prostore Ker se najem poslovnih prostorov v DDV-sistemu obravnava kot oproščen promet, bi podjetja, ki so zavezanec za DDV, morala nezavezancem dati poslovne prostore v oproščen promet brez DDV. To bi tem podjetjem na drugi strani pomenilo veliko dela v računovodstvu in izgubo dela vstopnega DDV po vseh računih, ki se nanašajo na ta prostor, saj ob opravljanju oproščene dejavnosti nimaš pravice do stoodstotnega odbitka vstopnega DDV. Če sta obe podjetji DDV-zavezanec, pa dasta skupno izjavo na Furs in se DDV na izdanih računih za najem obračuna, na drugi strani pa v celoti šteje kot vstopni DDV, ki si ga najemojemalec odbije. Kako deluje sistem DDV Če se odločite, da boste postali zavezanec za DDV, potem boste podjetje registrirali pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) kot zavezanec za DDV. Od registracije naprej morate za vsako storitev ali blago, ki ga prodate, zaračunati DDV, ta DDV pa potem tudi plačati v državni proračun. In kako stvari delujejo v praksi? Če imate denimo proizvodnjo in izdelkov ne prodajate končnim potrošnikom ali pa prodajate izključno podjetjem, zavezancem za DDV, boste za svoje blago ali storitve obračunali DDV v višini 22 odstotkov, kolikor trenutno znaša splošna stopnja DDV pri nas. To pomeni, da se bo cena vašega blaga povečala za 22 odstotkov: namesto 100 evrov izdelek boste kupcem zdaj zaračunali 122 evrov - 100 evrov in še 22 evrov DDV. Splošna stopnja DDV pri nas znaša 22 odstotkov, obstaja tudi nižja stopnja DDV, ki znaša 9,5 odstotka in velja za hrano, zdravila, medicinsko opremo, dobavo knjig, vstopnine, avtorske pravice, obnovo in popravilo stanovanj, različne storitve popravil, frizerske storitve in drugo. Katero stopnjo DDV morate zaračunati za določene storitve, je določeno z Zakonom o DDV, informacije pa lahko najdete na spletni strani FURS. Kako lahko prihranim kot zavezanec za DDV? Predpisi omogočajo, da lahko DDV, ki ga plačate svojim dobaviteljem, odbijete pri obračunu DDV. Vsak DDV, ki je vključen v ceno storitev in blaga, ki ga kupite (denimo storitve mobilne telefonije, interneta, nakup računalniške opreme, knjig, tiskovin, plačilo izobraževalnih seminarjev itd.), lahko odštejete od skupnega zneska DDV po obračunu. Če prihodkov v določenem obdobju nimate, imate pa davčno priznane odhodke, lahko od države zahtevate tudi vračilo plačanega DDV oz. preveč plačani DDV ostane kot dobroimetje za naslednje obračune DDV. Kaj pa slabosti in obveznosti? Vstop v sistem DDV zviša stroške računovodstva in dela z dokumentacijo. Ta mora biti urejena z datumi in podpisi veliko strožje kot takrat, ko niste DDV-zavezanci. Nastajanje obveznosti in pravica do odbitka namreč sledita vsak svojim pravilom in datumskim ureditvam. Po vsakem obračunskem obdobju - to je lahko trimesečno ali enomesečno, odvisno od višine obdavčljivega prometa v zadnjem koledarskem letu - morate finančni upravi poročati o naslednjem: koliko blaga in storitev ste prodali,koliko DDV ste pri tem zaračunali kupcem,koliko davčno priznanih stroškov oz. prejetih računov z DDV ste prejeli,koliko DDV ste plačali od nabavljenega blaga in storitev. Poročilo in plačilo je treba oddati najpozneje zadnji dan v naslednjem mesecu - če so enomesečni zavezanec za DDV, se vsi posli z DDV, opravljeni v januarju, vključijo v obračun, ki ga oddajo do konca februarja. Če ste trimesečni zavezanec, pa morate poračun DDV za posle, opravljene januarja, februarja in marca, vključiti v obračun konec aprila. Pri tem pa je treba biti pozoren na to, da denar za DDV, ki ga vse tri mesece dobivate na račun na podlagi izdanih in plačanih računov, prihranite za namene izplačila državi. Na začetku so vsi mesečni zavezanci, zato vsak konec meseca nastane obveznost obračunavanja DDV. Približno po letu dni vas Furs razporedi v trimesečne zavezance, razen če poslujete z EU, ostajate mesečni, in če presegate promet 210 tisoč evrov na leto. Komu se ne splača biti zavezanec za DDV? V nekaterih primerih se ne splača postati zavezanec za DDV. Statusu zavezanca za DDV naj bi se ponavadi izogibali tisti podjetniki in družbe, ki prodajajo fizičnim osebam -frizerji, krojači in šivilje, čevljarji, učitelji joge, izdelovalci umetne obrti in drugi mikro podjetniki. Skratka, vsi podjetniki, ki imajo na eni strani relativno nizke stroške nabave (torej je malo možnosti za povračilo DDV), na drugi strani pa prodajajo storitve in blago pretežno fizičnim osebam.  


  • Slovenski poslovni klubi

    10-02-2016

    Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/ Predstavitev poslovnih klubov S ciljem, da bi lahko nudili pomoč čim večjemu številu slovenskih podjetij na različnih lokacijah po svetu, Spirit Slovenija, javna agencija, sofinancira dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini. Slovenski poslovni klubi izvajajo naslednje aktivnosti: omogočanje rednih stikov ter izmenjava informacij (networking) med slovenskimi in tujimi podjetji,navezave neformalnih stikov med podjetji in vladnimi institucijami obeh držav,pomoč pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji v tujini,organizacija poslovnih delegacij ter promocijskih nastopov,promocija slovenskega gospodarstva v tujini,redno seznanjanje tuje poslovne javnosti z novimi aktivnostmi, zakonodajo in ostalimi zanimivostmi iz slovenskega poslovnega okolja,redno seznanjanje slovenskih institucij in podjetij s spremembami v poslovnem okolju, v katerem klub deluje. V letu 2015 je SPIRIT Slovenija sofinancirala aktivnosti 15-tih poslovnih klubov v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, na Kosovu, v Kanadi, Luksemburgu, na Madžarskem, Poljskem, v Rusiji, Srbiji, Ukrajini in v ZDA. S sodelovanjem s poslovnimi klubi bomo predvidoma nadaljevali tudi v letu 2016. Prvi stiki s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini so za slovenska podjetja brezplačni. Poglobljeno sodelovanje oziroma konkretno pomoč podjetju pri poslovanju na posameznem tujem trgu pa poslovni klubi nudijo le včlanjenim podjetjem in institucijam. Dodatne informacije:Mateja Jarc, Tel: (01) 5891 880, e-naslov: mateja.jarc@spiritslovenia.si  


  • Xpress Job – nova zaposlitvena platforma na slovenskem trgu

    04-02-2016

    Xpress Job je interaktivna zaposlitvena platforma, ki za razliko od LinkedIna in ostalih portalov interaktivno povezuje delodajalca s kandidati. Na portalu se namreč lahko neposredno povežejo s pomočjo klepeta v živo, avdio-video klici in drugimi storitvami. Po besedah ustvarjalcev portala, vsakemu kandidatu omogočajo, da se bodočemu delodajalcu predstavi na način, ki mu najbolj ustreza. Več...  


  • Fizična oseba z dejavnostjo - primerjava z s. p.

    13-01-2016

    F izična oseba z dejavnostjo v primerjavi s samostojnim podjetnikom (ustanovitev s. p.) opravlja poklicno dejavnost, s. p. pa opravlja gospodarsko dejavnost. Med njima je temeljna razlika ta, da s. p. pri vpisu v Poslovni register Slovenije lahko navede različne in poljubne dejavnosti, ki jih bo dejansko opravljal in bo zanje izdajal račune. Fizične osebe z dejavnostjo pa ne morejo prijaviti katerekoli dejavnost, saj so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, da lahko registrirajo status fizične osebe z dejavnostjo, določeni v zakonodaji. Za s. p. več različnih dejavnosti, fizični osebi z dejavnostjo le eno Postopek za spremembo dejavnosti je pri samostojnem podjetniku enostaven in brezplačen, kar pomeni, da lahko samostojni podjetnik dejavnosti kadarkoli spremeni, jih doda ali izbriše. Fizične osebe z dejavnostjo ne morejo prijaviti katerekoli dejavnost, saj je njihova izbira dejavnosti določena s strani posameznega ministrstva. Ministrstva, kot je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ali Ministrstvo za kulturo fizičnim osebam z dejavnostjo, izdajo odločbo o opravljanju posamezne dejavnosti. V primeru, da fizična oseba z dejavnostjo ne želi več opravljati dela na podlagi statusa fizične osebe z dejavnostjo, lahko svoj trenutni status izbriše iz poslovnega registra oziroma ga t. i. zapre. Na primer, samostojni športni delavec lahko z vpisom v Razvid poklicnih športnikov in zasebnih športnih delavcev opravlja specializiran poklic le na področju te dejavnosti. O fizičnih osebah in njihovih dejavnostih si lahko preberete v prispevku Fizična oseba, ki opravlja dejavnost: predstavitev pogojev za štiri dejavnosti. Samostojni podjetnik pa, na primer, pri vpisu v poslovni register za registracijo s. p. za kiosk s hrano vpiše vsaj tri šifre dejavnosti. Več o registraciji s. p. ali d. o. o. za kiosk s hrano, si lahko preberete tukaj. Fizična oseba z dejavnostjo in načini registracije dejavnosti Fizična oseba z dejavnostjo se od s. p. razlikuje tudi po načinu registracije dejavnosti. Pri vpisu v Poslovni register Slovenije morajo vse podatke, ki jih za potrebe obdavčitve potrebuje Finančna uprava RS takoj ali najpozneje v osmih dneh po vpisu v register, sporočiti enemu izmed finančnih uradov. Fizične osebe z dejavnostjo registracijo svoje dejavnosti oziroma poklicno dejavnost opravijo le osebno. To pomeni, da lahko le osebno oziroma z dejanskim dokumentov dejavnost prijavijo na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Davčni upravi RS ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Fizična oseba z dejavnostjo mora finančnemu uradu sporočiti podatke, ki jih na Finančni upravi RS ne pridobijo po uradni dolžnosti. Gre za podatke o: številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,poslovnih enotah v tujini,kapitalskih naložbah doma in v tujini,plačilnih računih v tujini,povezanih osebahosebi, ki vodi poslovne knjige. Več o tem  


  • Nižji prispevki za popoldanski s. p.

    13-01-2016

    Od januarja 2016 dalje se bo višina pavšalnih prispevkov za samostojne podjetnike, ki opravljajo dopolnilno dejavnost malenkost znižala, natančneje prispevki za zdravstveno zavarovanje. Po novem bodo znašali 64,87 evrov, torej bodo 5 centov cenejši kot so bili do sedaj. Pavšalni prispevki za samostojne podjetnike, ki opravljajo dopolnilno dejavnost (t. i. popoldanski s.p.) so se s 1.1.2016 spremenili. Popoldanski s.p. bo tako od 1.1.2016 plačeval prispevke za zdravstveno zavarovanje v skupnem znesku 32,67 EUR. Spremenila sta se namreč znesek prispevka za poškodbe in poklicne bolezni iz 8,18 evrov na 8,17 evrov ter znesek prispevka za zdravstveno zavarovanje iz dosedanjih 24,54 evrov na 24,50 evrov. Prispevek za pokojninsko zavarovanje ostaja enak in sicer 32,20 EUR. VRSTA PRISPEVKA znesek - JANUAR 2016 znesek - DECEMBER 2015 zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 8,17 EUR 8,18 EUR zdravstveno zavarovanje 24,50 EUR 24,54 EUR pokojninsko in invalidsko zavarovanje 32,20 EUR 32,20 EUR SKUPAJ 64,87 EUR 64,92 EUR Prispevki za popoldanski s.p. so se zmanjšali za 5 centov. Obveznost plačevanja mesečnih pavšalnih prispevkov Popoldanski s.p. mora mesečne pavšalne prispevke poravnati najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Spremenjen znesek prispevkov bo tako popoldanski s.p. plačal 15. februarja 2016. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrebno plačati na transakcijski račun številka SI56 0110 0888 2000 003, sklic SI19 davčna številka zavezanca – 44008 Če je popoldanski s.p. odprt v drugi polovici meseca ali pa se zapira v prvi polovici meseca, plača popoldanski s.p. polovičen znesek prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tj. 16,10 evrov. Prispevek za zdravstveno zavarovanje se plača na transakcijski račun številka SI56 0110 0888 3000 073, sklic SI19 davčna številka zavezanca - 45004. Prispevek za zdravstveno zavarovanje se plača v celotnem znesku ne glede na to, kdaj je popoldanski s.p. pričel ali prenehal z opravljanjem dejavnosti. Vir: FURS - Brošura: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic  


  • Portal Skills Panorama

    16-12-2015

    Spletni portal Skills Panorama združuje podatke in informacije o potrebnih izkušnjah in znanjih za delo, pridobljenih na podlagi različnih Evropskih držav in mednarodnih virov. Skills Panorama deluje tako, da pretvarja tržne podatke v uporabne podatke za odločevalce in jih na ta način usmerja pri odločitvah, ki se navezujejo na strategije zaposlovanja v Evropi. Skills Panorama je pripomoček, ki nudi uporabne primerjave trendov in sprememb, glavni namen portala pa je okrepiti dostop do priložnosti in pričakovanih izkušenj ter prirediti izobrazbo in izobraževalne sisteme trgu dela v Evropi. Vir: Skills Panorama  


  • Vsako resno spletno podjetje potrebuje Google Analytics

    09-12-2015

    Dandanes le redkokatero podjetje nima ustvarjene predstavitvene spletne strani, še posebej za spletna podjetja pa je pomembno, da svojo spletno stran opremijo tudi z orodji za merjenje uspešnosti, kot je na primer Google Analytics.Google Analytics je brezplačno spletno orodje, od katerega lahko profitira prav vsako podjetje. Omogoča enostavno spremljanje in hitro analiziranje podatkov o uporabnikih spletne strani ter podjetniku odgovori na pomembna vprašanja o konverziji. Predvsem zaradi naslednjih petih razlogov je dobro, da si tudi v vašo spletno stran namestite orodje Google Analytics: Pridite na MP coworking dogodek: Google Adwords >> enostavno lahko spremljate, od kod pridobivate nove obiskovalce. Glede na to, ali promet prihaja iz iskalnika Google, iz plačljivih oglasov, iz Facebooka ali od kod drugod, boste lahko prilagodili svojo marketinško taktiko in v prihodnosti še bolj profitirali.ugotovite lahko, na katerih področjih vaša spletna stran potrebuje izboljšavo. Vaša spletna stran mora imeti predvsem en cilj: pridobivati nove kupce. V kolikor stran ni optimalno zgrajena, temu cilju najverjetneje ne bo zadoščeno. S pomočjo Google Analytics lahko poskrbite, da bo. hitro boste izvedeli, kakšne spremembe je uvedel Google v svojem iskalniku. Ta se namreč pogosto spreminja in posledično se v iskalniku spreminjajo tudi pozicije posameznih ključnih besed. V kolikor na to ne boste pazili, lahko hitro izgubite pomemben promet in nove stranke. našli boste podatek, koliko obiskovalcev do vaše spletne strani dostopa preko mobilnikov. Število obiskov spletnih strani preko mobilnikov je zgolj v letu 2013 naraslo za 81 odstotkov. Tega leta je namreč kar 406 milijonov ljudi postalo lastnikov pametnih mobilnih telefonov. V primeru, da dobivate premalo obiska s strani mobilnih uporabnikov, morate razmisliti o tem, da jo optimizrate zanje.za uporabo vam ne bo treba plačevati mesečnih stroškov. Gre za popolnoma brezplačno orodje, ki vam torej ne bo predstavljalo dodatnih stroškov v podjetju. Izgovorov zaradi previsokih stroškov torej ni več, kajne?Vabimo vas na delavnico Google Analytics!Datum: 8. 1. 2016 od 15:30 do 18:00Kraj: MP coworkingVeč o delavnici najdete na povezavi tukaj >>Želite biti obveščeni o novih datumih in prejemati informativne e-vsebine? Prijavite se tukaj >>  


  • Odločite se za coworking

    09-12-2015

    Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 29. 11. 2015, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Maja Borštnik Coworking, poznamo ga tudi pod izrazom skupne pisarne, se je v marsikaterem podjetju že izkazal za učinkovitejši način opravljanja dela. Predvsem ustreza ljudem, ki se sami težje motivirajo in so pri samotnem opravljanju dela neproduktivni. Coworking prinaša številne prednosti, od izmenjave izkušenj, pomoči, skupnega ustvarjanja, možnost testiranja konceptov s pomočjo oseb, s katerimi si delimo prostor, odprta komunikacija, druženje, do pretoka znanj in idej. Coworking ima vsaj 6 prednosti: poleg tebe se nahaja najboljši možni mentor: mladi podjetnik, ki dnevno rešuje podobne težave kot ti!druženje s podobno mislečimi prispeva k produktivnosti in zvišuje kreativnost!pridobil boš ogromno priložnosti za razvoj novih idej ter skupne projekte!med podjetji v pisarni je morda kar nekaj tvojih potencialnih strank!na voljo ti je pomoč v prvih korakih poslovanja!prihraniš čas in denar ter se posvetiš le svojemu poslu! Najboljši ponudnike coworking prostorov podpira tudi Javna agencija SPIRIT Slovenija, ki je letos objavila Javni natečaj za podelitev denarne nagrade in priznanja najboljšim ponudnikom prostorov podjetniškega sodelanja v Republiki Sloveniji »Najboljši prostor podjetniškega sodelanja v Sloveniji 2015« (Slovenian Best Coworking Space Award 2015). Najboljši ponudnik prostorov podjetniškega sodelanja v Republiki Sloveniji v letu 2015 ter prejemnik denarne nagrade v višini 20.000 EUR je bilo Združenje CAAP so.p., (»TKALKA«), sledila sta mu na drugem mestu Zavod POLIGON, ki prejel denarno nagrado v višini 15.000 EUR in na tretjem mestu Zavod MLADI PODJETNIK, ki je prejel denarno nagrado v višini 10.000 EUR.  


  • Novo pri usposabljanju in zaposlovanju brezposelnih iz sredstev EU

    02-12-2015

    Vir in informacije: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 11. 11. 2015, www.ess.gov.si Na Zavodu za zaposlovanje si skupaj z Ministrstvom za delo prizadevajo v najkrajšem času objaviti javna povabila za usposabljanje na delovnem mestu in subvencionirano zaposlitev brezposelnih. Ponudbe na javna povabila predložijo delodajalci. Če so njihove ponudbe potrjene, se brezposelni lahko vključijo v praktično usposabljanje ali subvencionirano zaposlitev pri teh delodajalcih. Pri tem morajo v celoti ustrezati ciljni skupini brezposelnih, ki je opredeljena v javnem povabilu, in drugim pogojem za vključitev v program. Ker pa obravnava vlog za nove programe aktivne politike zaposlovanja iz evropskih sredstev pri pristojnih službah še ni zaključena, natančnejši datumi objave javnih povabil še niso znani. Ravno tako se bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta spet pričeli izvajati novi ali prenovljeni programi neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci. Gre za programe, ki so oblikovani v skladu z aktualnimi potrebami delodajalcev. To pomeni, da lahko v njih pridobite tista znanja in veščine, ki jih delodajalci v tem času potrebujejo za opravljanje ali širjenje svoje dejavnosti oziroma pri svojem poslovanju. V nadaljevanju si lahko preberete več o pomembnih novostih pri izvajanju programov Evropskega socialnega sklada v obdobju do leta 2020.  


  • Kam dati roke med razgovorom za službo?

    26-11-2015

    Na razgovoru za službo šteje vsaka malenkost. Od izbire oblačil, nastopa in govorice telesa, s katero sporočamo marsikaj, tudi tisto, česar si ne želimo. Zato tokrat posvečamo pozornost ravno govorici telesa, natančneje položaju rok. Med razgovorom za sanjsko službo smo pogosto živčne razvaline. Živčnost pa nas lahko tudi tukaj stane novega poglavja v življenju, zato se na razgovor čim bolje pripravimo. Med priprave vštejmo tudi pravo govorico telesa, ki nam bo pomagala, da bomo pred potencialnim delodajalcem nastopali čim bolj samozavestno in pozitivno naravnani. Če ste ti dve značilnosti zapisali v življenjepisu, je dobro, da jih delodajalcu tudi predstavite, mar ne? Posvetimo se naprej napakam pri položaju rok med razgovorom. Naše roke namreč razkrivajo prav vse, naše osebne karakteristike, strahove in samozavest. Aljoša Kous iz AKousoulting pravi, da univerzalnega odgovora oziroma napotka ni. Vse je namreč pogojeno s tem, kako sedimo in kje. Če boste sedli za računalnik in pregledovali spletne strani s to vsebino, boste kot prvi napotek lahko prebrali, da dlani ne zapirajte, saj nakazujejo, da človek ni povsem iskren oziroma ni odprt. Odprite jih, saj boste s tem pokazali svojo odprtost. Odprte dlani se že več stoletij povezujejo z iskrenostjo. Oblikujte trikotnik Če ne veste, kam bi dali roke med razgovorom, svetujemo, da daste prste obeh rok skupaj in tako ustvarite dva namišljena trikotnika. To držo lahko pogosto vidimo pri politikih in direktorjih, odraža pa samozavest in zaupanje. Najbolje, pravi Kous, je roke postaviti na polovico, med zapestjem in komolcem ter jih oblikovati v kupico (položaj rok, ko želimo zajeti vodo iz pipe). S tem ne kažemo zaprtosti, pojasnjuje sogovornik, saj so dlani odprte, poleg tega so dovolj pozicionirane, da ne vstopamo v človekov osebni prostor. Ta položaj, dodaja, se sicer lahko povezuje z beračenjem, »ampak v tem primeru ni tako oziroma samo prosimo za priložnost, ki je ne želimo izpustiti iz svojih rok«. Ne pozabite na samozavestno držo Če sedimo od mize oddaljeni meter ali več, svetuje, da rahlo prekrižamo noge v gležnjih, roke pa postavimo na kolena. »S tem ponazarjamo odprtost, pripravljenost na dialog in dopuščamo sebi dovolj manevrskega prostora, da lahko ´krilimo´ z rokami,« ne smemo pa pozabiti na ravno, močno in samozavestno držo, torej na ravno hrbtenico. Trema je lahko tudi dobra stvar Čeprav ste živčni, se izogibajte tepetanju s prsti, saj boste s tem pokazali nestrpnost. Prav tako se izogibajte obrambni drži, ki jo dosežemo, če prekrižamo roke in tako sklenemo zaprti krog. Ta drža kaže na zaprtost, tudi na nestrinjanje. »Adrenalin in kortizol sta glavna krivca, da se nam tresejo roke. Trema je sicer odlična stvar, ne glede na to, kakšno negativno konotacijo ima, predvsem zaradi tega, ker lahko odraža proaktivnost in pokaže, kako se znajdemo pod stresom.« Roke ven iz žepov Svojih rok ne skrivajte v žepih, saj boste dali občutek, da nekaj skrivate. Svojemu bodočemu delodajalcu se vendarle želite predstaviti kot odprta oseba, ki je iskrena in nima prikritih namenov, lahko preberete v številnih vodičih po telesni govorici. V kolikor bo vaš bodoči delodajalec pripovedoval s pomočjo rok, na primer z roko prikazal število kandidatov, ki jih je že intervjuval pred vami, Kous svetuje, da prevzamete njegove geste oziroma govorico telesa. Kaj lahko roke razkrijejo delodajalcu? To, da smo neprimerni kandidati, je direkten Kous. Zakaj? »Vse je v karizmi, samozavesti, nasmešku in pozitivnosti,« a roke nas bodo izdale – ko bomo lagali, nekaj skrivali, ko ne bomo prepričani sami vase. Gre za podzavestne gibe, pravi sogovornik, ki jih kontrolirajo naši možgani, na katere ne moremo vplivati. Zanimalo nas je še, ali dajejo delodajalci velik poudarek na govorico telesa med razgovorom. Kous v ta namen opiše situacijo, ko kandidat v motivacijsko zapiše, da je energičen in komunikativen, med razgovorom pa se poleže na stol, zapre svoj prsni koš z rokami, prekriža noge in se na tak način brani. »Ko delodajalec vidi to, bo pogovor potekal celih 15 minut. Kar ni dobro. Kako blesteti na razgovoru za službo? Ni univerzalnega odgovora. Kako imeti primerno govorico telesa? Praksa in nič drugega.«  


  • Nov iskalnik: Creative Partners

    25-11-2015

    Creative Partners je nova platforma za umetnike in kulturne organizacije, ki iščete partnerje iz Evrope in izven njenih meja. Organizacije se na platformi predstavijo s kratkim opisom, slikami ali videom ter oznako, v okviru katerih EU programov (Ustvarjalna Evropa, Erasmus+, Evropa za državljane, Obzorje 2020, Interreg, Life+) iščejo oz. želijo sodelovati s partnerji. Iskalni nizi so preprosti, uporabite lahko zemljevid, kulturno-umetniška področja, vrsto organizacije, ciljno skupino, idr. Na Creative Partners so svoje ponudbe že objavile organizacije iz Velike Britanije, Španije, Hrvaške, Srbije in Cipra. Vir: Center Ustvarjalna Evropa Sloveniji  


  • Vprašalnik za mlade iskalce zaposlitve

    25-11-2015

    V okviru mednarodnega projekta Destiny, v katerem sodeluje tudi podjetje Kadis, želijo oblikovati MOOC-e (množične odprte on-line tečaje), s pomočjo katerih bi razvijali veščine, ki so jih delodajalci iz 4 držav prepoznali kot ključne, ko zaposlujejo nov kader. Zanima pa jih tudi druga plat medalje, torej mnenje iskalcev zaposlitve, zato so za njih pripravili vprašalnik. Vprašalnik, ki je dostopen tukaj, vam bo vzel 5 minut. Vir: Kadis  


  • Kanadske poslovne navade

    25-11-2015

    Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 12.11.2015, Avtor: Simon Pribac, e-pošta: simon@canslo.com (Canadian Slovenian Chamber of Commerce) Poslovna kultura v Kanadi se razlikuje glede na to, v katerem delu države ste. Prav tako se razlikujejo poslovne strukture od province do province. Pred sestanki in obiski se pozanimajte o tovrstnih detajlih. Natančna priprava pred sestanki je pričakovana in cenjena! Poslovna komunikacija v Kanadi je zelo direktna, tako, da vam ne bo treba “razbirati in brati med vrsticami”. Elektronska pošta in telefonski pogovori so tudi zelo direktni in jedrnati. Velik pomen je dan spoštovanju mnenja vsakogar. Ne glede na pozicijo in status ljudje pričakujejo pravico do tega, da se njihovo mnenje sliši in mu prisluhne. Odločitve se ponavadi ne sprejemajo, dokler niso znana vsa ključna dejstva. Delovne ure so ponavadi med 9h in 17h, od ponedeljka do petka. Jutra so ponavadi najprimernejši čas za sestanke. Komuniciranje Ob začetku sestanka se vljudnostne fraze izmenjajo zelo hitro, nato se preide na poslovne pogovore. Uporabite čvrst stisk roke s pogledom v oči pri pozdravu in slovesu. V angleških kot tudi v francoskih predelih je pričakovan čvrst stisk roke. Moški bodo počakali, da ženska prva poda roko za rokovanje. V francoskih predelih se ljudje rokujejo bolj pogosto, tudi če se srečajo večkrat v istem dnevu. Drugod vam bodo samo pokimali ali se nasmehnili, če vas v istem dnevu srečajo večkrat. Uporabljajte titulo osebe, če jo ima. Drugače uporabljajte Mr., Mrs., Ms. ter priimek. V večini Kanade je pogovorni jezik angleščina. Francoščina se govori v provinci Quebec ter v nekaterih delih provinc Nova Scotia in New Brunswick. Francoski Kanadčani se včasih med telefonskim pogovorom predstavijo le z imenom, med osebnim poslovnim srečanjem pa s polnim imenom in priimkom. Med pogovori bodite odprti in prijazni. Če ste naravno zadržani v obnašanju, boste delovali samozavestno in kredibilno. Če imate v navadi večje geste in “govorjenje z rokami”, se čim bolj zadržite ko komunicirate s Kanadčani, razen s Francoskimi Kanadčani. Francoski Kanadčani med pogovorom stojijo bližje in komunicirajo na bolj izrazit način. Za Francoske Kanadčane natisnite vse promocijske materiale v angleškem in francoskem jeziku. Ne bodite hvalisavi in ne precenjujte kapacitet svojega produkta ali storitve. Na tak način lahko posledično spravite vaše podjetje v pravne težave. Ne pozabite, da je Kanada dvojezična, kjer se uporablja francoščina in angleščina. Včasih bo potreben tolmač ali prevajalec. V province Quebec obstajajo zelo stroga pravila glede obvezne uporabe francoskega jezika v poslovnih odnosih. Govorjenje v tujem jeziku v družbi ljudi, ki ga ne razumejo, velja za izredno nesramno. Pogoste teme pogovorov vključujejo šport – hokej, ameriški nogomet, baseball, košarka, golf in tenis. Na splošno so Kanadčani samozavestni in odprti do pogovorov o splošnih temah. Izogibajte se temam o nesporazumih med francoskim in angleškim delom Kanade. V pogovoru ne primerjajte Kanade z ZDA. Prav tako se ne pogovarjajte o osebnih stvareh. Sestanki, pravila obnašanja in telesna govorica Bodite točni na sestanke in srečanja, saj je točnost cenjena. Francosko govoreči deli države so glede tega malo bolj sproščeni, vendar bodo še vedno od vas pričakovali, da prispete na sestanek točno ob določenem času. Vaša vizitka naj vsebuje angleški in francoski prevod. Obnašajte se bolj zadržano in se držite pravil bontona. Tradicionalne dobre manire so del kulture tudi v bolj ruralnih okoljih. Bodite pozorni na lokalne navade in jih upoštevajte. Dajanje daril ni v navadi. Če daste komu darilo, ko prispete ali ko odhajate, naj bo skromno. Razkošna darila niso sprejeta z odobravanjem. Darila so ponavadi ponujena po zaključku pogajanj, sklenitvi pogodbe ali projekta. Ponavadi se jih takoj odvije in pokaže vsem prisotnim. Najboljša izbira je darilo iz domače države ali vabilo/vstopnica na športno ali kulturno prireditev ali večerjo. Primerna poslovna darila so tudi steklenica kakovostnega vina ali druge izbrane pijače. Povabilo poslovnega partnerja na dobro kosilo / večerjo ali na športni dogodek, predstavo ali simfonični koncert je vedno dobra gesta. Če vas poslovni partner povabi na pijačo, se mu je priporočljivo pridružiti, razen, če imate zelo dober razlog, da ne morete. Zavrnitev se lahko smatra kot nesramno ali žaljivo. Poleg tega je to dober način, kako razviti bolj oseben odnos. Povabila na privatne domove so redka. Občasno vas lahko v zahodnih provincah Kanade povabijo na dom. Če ste povabljeni,  gostitelju prinesete čokolado / pecivo, rože ali steklenico vina / izbrane pijače. Ne pozabite, če prinesete rože, pazite, da ne bodo bele lilije, le-te se uporabljajo na pogrebih. Prav tako se izogibajte rdečim rožam, ker jih povezujejo z bolj romantičnimi srečanji. Poslovna kosila so ponavadi kratka, z lažjo hrano in brez alkohola. Pri mizi so v veljavi standardne manire. Ne začnite jesti, dokler vsi pri mizi niso bili postreženi. Počakajte, da gostitelj prvi začne pogovor o poslovnih temah med kosilom / večerjo. Ponavadi se o poslu na tovrstnih srečanjih ne pogovarja, vendar se ta navada počasi spreminja. Osebni prostor ter telesne geste se razlikujejo med angleškim in francoskim delom Kanade. V angleških predelih so geste minimalne, dotikanje, razen rokovanja, praktično ne obstaja, osebni prostor (kako blizu ljudje stojijo) pa je približno 60 cm. V francoskih predelih je osebni prostor manjši, ljudje se večkrat dotikajo, geste in mimika pa so bolj prisotne in izrazite. Očesni stik je pomemben med poslovnimi sestanki v Kanadi. Če ne vzpostavite očesnega stika, bo druga stran razumela, da ste sramežljivi, negotovi ali celo neiskreni! Kanadčani vas bodo vzeli bolj resno in se z vami lažje pogovarjali, če jih boste med pogovorom gledali v oči. Izogibajte se vsakršnim vonjavam (parfumi, after-shave, spreji za lase...). Le te lahko povzročijo izredno neprijetno reakcijo pri ljudeh z astmo ali alergijami, ki so pri Kanadčanih precej pogoste. Na stvari lahko pokažete s kazalcem, vendar bodite previdni, da nikoli ne pokažete s prstom proti človeku, kar je razumljeno kot nesramna gesta. Dodatne informacije: Več informacij o vstopu na kanadsko tržišče lahko dobite pri Kanadsko slovenski gospodarski zbornici: www.canslo.com.  


  • Vlada sprejela Smernice za izvajanje aktivne politike zaposlovanja 2016-2020

    24-11-2015

    Smernice aktivne politike zaposlovanja (APZ) predstavljajo glavne usmeritve za nadaljnje delo in učinkovito izvajanje ukrepov APZ, s ciljem večje zaposljivosti, večje konkurenčnosti in višje kompetentnosti delovne sile v Sloveniji. Ukrepi APZ bodo usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela. Sledijo strateškim usmeritvam Slovenije ter za ciljne/ranljive skupine določajo mlade, starejše, dolgotrajno brezposelne ter tiste z zaključeno nizko izobrazbo. Predvidijo hitrejšo aktivacijo in reintegracijo brezposelnih, zagotavljanje kompetenc ki jih te osebe potrebujejo, okrepiti sodelovanje s socialnimi partnerji, hitrejše odzivanje na trenutno stanje na trgu dela (upoštevajoč potrebe regij in strukturo brezposelnosti) in evalvacijo APZ programov. Smernice APZ govorijo o okvirni višini 100 milijonov evrov letno za te namene: 45 milijonov iz integralnega proračuna in 55 milijonov sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Razmere na trgu dela se sicer izboljšujejo, vendar počasneje kot se krepi gospodarska rast. Brezposelnost se zmanjšuje, postopno se povečuje število delovno aktivnega prebivalstva in ta trend se pričakuje tudi v obdobju 2015-2015, so pa delodajalci pri zaposlovanju še vedno previdni. Prednostne usmeritve pri izvajanju APZ za obdobje 2016-2020 bodo: zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi;zvišati zaposljivost in zaposlenost, predvsem mladih, starejših ter nizko-izobraženih (z okrepitvijo in ciljno usmerjenimi ukrepi);z namenom odprave strukturne brezposelnosti okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja aktivnega prebivalstva (brezposelni, zaposleni in drugi iskalci zaposlitve) ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela.   Smernice_APZ_2016_2020__final  


  • Evropska komisija vzpostavila Evropski pakt za mlade

    20-11-2015

    Evropska komisija je danes na vrhu Enterprise 2020 v sodelovanju z evropsko mrežo za družbeno odgovornost gospodarskih družb CSR Europe vzpostavila Evropski pakt za mlade. Gre za vzajemni dogovor med podjetji in Evropsko unijo za izboljšanje priložnosti za mlade pri iskanju zaposlitve. Pakt poziva podjetja, socialne partnerje, nosilce izobraževanj in usposabljanj ter druge deležnike, da razvijejo ali utrdijo partnerstva za povečanje zaposljivosti in vključevanja mladih. Podpiral bo oblikovanje 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev s ciljem, da se ustvari vsaj 100.000 novih kakovostnih vajeništev, pripravništev ali začetnih zaposlitev. Pobuda temelji na uspešni evropski koaliciji za vajeništva. Celotno sporočilo tukaj. Dodatne informacije tukaj.   


  • Davčne blagajne: prenesite si brezplačni e-priročnik

    20-11-2015

    Pred prvo izdajo gotovinskega računa od 2. januarja 2016 dalje boste morali na FURS sporočiti podatke o poslovnih prostorih, v katerih boste izdajali račune. Za vas so zato v SAOP poiskali odgovore na vprašanja, povezana s sporočanjem podatkov o poslovnih prostorih, in jih zbrali v brezplačnem e-priročniku. Prenesite si brezplačen e-priročnik >>  


  • Poslovati v Italiji - priročnik za podjetja

    19-11-2015

    Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje je s podporo javne agencije SPIRIT Slovenija pripravilo priročnik: Poslovati v Italiji. Priročnik je namenjen podjetjem, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja in poslovanju v Italiji. Italijanskim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje v Sloveniji, je namenjen priročnik Poslovati v Sloveniji.  


  • SZJ: Ob mednarodnem dnevu pripravnikov: Pripravništva ne smejo biti priložnost za izkoriščanje mladih

    12-11-2015

    Sporočilo za javnost Ljubljana, 10. november 2015   Ob mednarodnem dnevu pripravnikov: Pripravništva ne smejo biti priložnost za izkoriščanje mladih   10. novembra 2015 prvič obeležujemo mednarodni dan pripravnikov. Na ta dan se pridružujemo pozivom mladih na evropski in globalni ravni, s katerimi zahtevamo  plačana in kvalitetna pripravništva, tako v Sloveniji, kot tudi na mednarodni ravni.   Pripravništva so postala pogoj za pridobitev zaposlitve in mladi jih opravljajo z upanjem, da bodo potem dobili pravo zaposlitev, kar pa se  zgodi redkim. Poleg tega je ogromno pripravništev nekvalitetnih in neplačanih. »Ne smemo pristati na to, da bomo generacija, ki je obsojena na opravljanje pripravništev celo svoje življenje,« ob mednarodnem dnevu pripravnikov opozarja predsednik MSS Tin Kampl in dodaja, da je situacija, v kateri  se od mladih pričakuje, da naj zastonjsko delo razumejo kot investicijo v svojo nadaljnjo kariero, na robu perverznosti.   Glavni organizator in pobudnik dogodkov ob mednarodnem dnevu pripravnikov je naša krovna evropska organizacija, Evropski mladinski forum, ki bo danes objavil rezultate ankete, ki jo je v pripravah na obeležitev današnjega dne opravil med pripravniki. Na osrednjem dogodku v Bruslju pa bo v debati z evropskimi poslanci in predstavniki nevladnih organizacij na temo pripravništev sodelovala tudi naša predstavnica.   Ob prvem mednarodnem dnevu pripravnikov želimo izpostaviti, da je na mednarodni ravni še vedno 59 % pripravništev, ki niso plačana. 40 % pripravništev se opravlja brez podpisa formalne pogodbe o pripravništvu in 30 % pripravništev ne zagotavlja nobenih učnih vsebin in praktičnega usposabljanja. Med neplačana pripravništva sodijo tudi nekatera pripravništva v Organizaciji združenih narodov, na kar smo pred meseci že opozorili Ministrstvo za zunanje zadeve in predstavništva Slovenije pri OZN, a odgovorov nismo prejeli.   Debating Europe - platforma za razpravo z evropskimi voditelji je v septembru 2015 objavila pregled stanja na področju pripravništev v Evropi, kjer ugotavlja, da je od 4,5 milijona opravljenih pripravništev v EU v letu 2013, kar 40 % bilo takšnih, ki so potekale brez formalnega podpisa pogodbe, z malo ali nič socialne zaščite in brez jasnega programa. Mnogo mladih je opravljalo več pripravništev zaporedoma, kjer so le 4 od 10 zanje dobili tudi plačilo. Od teh, ki so imeli plačana pripravništva pa jih je več kot polovica poročala, da je bilo plačilo prenizko za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. Da pripravništvo ni zagotovilo za kasnejšo zaposlitev, dokazujejo tudi podatki, da je le 27 % mladih po opravljenem pripravništvu dobilo ponudbo za zaposlitev.   V Sloveniji smo storili pomemben korak, ko je Vlada RS, po številnih pozivih mladinskih in drugih nevladnih organizacij, prepovedala razpisovanje neplačanih pripravništev v javni upravi. Niso pa sledili ukrepi, ki bi v zadostni meri naslovili problem pomanjkanja plačanih pripravništev. Nekatere rešitve, ki so predvidene v Akcijskem načrtu znotraj Analize opravljanja pripravništev v Sloveniji (sprejeto na Vladi RS, 23. julija 2015), pa ostajajo neuresničeni. Še vedno namreč čakamo na objavo obljubljenih dveh razpisov za 400 plačanih pripravništev v socialnem varstvu in izobraževanju ter na sprejetje kvot za pripravnike v državni upravi znotraj Skupnega kadrovskega načrta, ki je del predloga državnega proračuna za naslednji dve leti.   Na Mladinskem svetu Slovenije smo trdno prepričani, da so volonterska pripravništva nesprejemljiva in jih je bilo potrebno ukiniti. Sočasno z ukinitvijo volonterskih pripravništev, pa bi moral v veljavo stopiti sistem, ki bo dolgoročno zagotavljal sredstva za plačilo pripravnikov. V nasprotnem primeru so v nemogočem položaju tisti, ki naj bi jim z ukinjanjem volonterskih pripravništev pomagali. Na to nevarnost smo tekom številnih razprav opozarjali. Žal nismo bili slišani, zato pozivamo Vlado RS, da izpolni obljube, razpiše plačana pripravništva in čim prej uresniči zaveze za sistemsko in trajno ureditev področja pripravništev v Sloveniji.   Mladinski svet Slovenije   Več informacij o dogodkih in organizatorjih prvega mednarodnega dneva pripravnikov na spletni strani: - http://www.internsday.org/ - http://www.youthforum.org/latest-news/interns-day-2015-coming-up-on-november-10th/   Infografika: Are young Europeans doomed of a life of internships?: -  http://www.debatingeurope.eu/2015/09/21/young-europeans-doomed-life-internships/#.VkGyGr-pRr6  


  • Za mala podjetja kmalu na voljo 180 milijonov evrov

    12-11-2015

    Ljubljana, 10. novembra (STA) - Slovenski podjetniški sklad bo lahko po uspešni kandidaturi za sredstva iz evropskega programa COSME povišal razpisane kvote za približno 25 odstotkov. Zato bo v naslednjih treh letih razpisal 180 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih bo lahko koristilo okvirno 1100 malih in srednjih podjetij.Prvi razpisi takšne garancijske sheme se bodo začeli v začetku prihodnjega leta, ko bo podjetniški sklad ponudil 90 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov. Ti bodo namenjeni financiranju novih investicij, razvojnih projektov in/ali obratnih sredstev, so danes sporočili iz sklada."Izdana garancija za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih mikro, mala in srednja podjetja najemajo pri eni od sodelujočih bank, pomeni lažji, hitrejši in cenejši dostop do kreditov, kar se bo še posebej izkazalo pri nižjih zahtevah po dodatnem zavarovanju kreditov, ki bremeni podjetnika," so izpostavili.Sklad je pogodbo o pridobitvi pogarancij Evropskega investicijskega sklada (EIF) podpisal minuli teden. To se je zgodilo po uspešni kandidaturi za sredstva programa COSME - program EU za konkurenčnost podjetij in mikro, malih in srednjih podjetij za obdobje 2014-2020.Glavni cilj programa je zagotoviti boljši dostop do financiranja malih podjetij v različnih fazah življenjskega cikla. Za njegovo uresničitev bodo imela podjetja prek garancijske sheme več možnosti za dostop do bančnih kreditov, zavarovanih z garancijami. Na ravni EU se pričakuje, da bo s tem programom podprtih med 220.000 in 330.000 malih podjetij v skupni vrednosti med 14 in 21 milijardami evrov.  


  • Kaj morate prinesti na odprtje s. p.?

    11-11-2015

    Vir in informacije: Data d.o.o., 25. 10. 2015, http://data.si/, Avtor: Manca Borko Grimšič Registracija oziroma odprtje s. p. ni znanstvena fantastika in preko vseh točk registracije s. p. vas bo vodil referent na VEM točki. Referent vam bo lahko pomagal tudi pri načrtovanju prvih korakov na vaši samostojni poti in vam povedal, kaj morate narediti po odprtju s. p. Seznam VEM točk Vseeno pa morate, ko se odpravite na točko VEM na odprtje s. p., s sabo prinesti: veljaven osebni dokument,vašo davčno številko,če niste lastniki objekta, v katerem boste imeli poslovni naslov za status samostojnega podjetnika, overjeno izjavo lastnika objekta. Postopek registracije podjetja je na VEM točki brezplačen. Kaj pa popoldanski s. p.? Enake dokumente potrebujete tudi za odprtje popoldanskega s. p., saj je edina razlika med popoldanskim in polnim s. p. višina plačevanja prispevkov za socialna zavarovanja (več o tem). Popoldanski s. p. lahko odprete, če ste za polni delovni čas zaposleni pri drugem delodajalcu, ali če ste pri drugem delodajalcu zaposleni za delovni čas, krajši od polnega, v skladu z zakonodajo o starševskem varstvu, saj imate v tem primeru že poravnane polne prispevke za socialno varstvo. Več o različnih oblikah statusa samostojni podjetnik si lahko preberete tukaj. Prav tako lahko odprete s. p. tudi za dopolnitev delovnega časa do polnega – če ste recimo pri enem delodajalcu zaposleni za polovični delovni čas. Za drugo polovico delovnega časa se lahko samozaposlite in plačujete sorazmerne prispevke iz naslova samozaposlitve do polnega delovnega časa. Brezplačno skupinsko svetovanje pred registracijo podjetja Na VEM točko v primeru odprtja popoldanskega s. p. ne rabite prinesti soglasja delodajalca, vendar pa vam svetujejo, da pred odprtjem popoldanskega s. p. pogledate v svojo pogodbo o zaposlitvi, ali vas morda ne omejujeta konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved. Če ste zaposleni v javnem sektorju preverite tudi, ali vas pri odprtju popoldanske dejavnosti ne omejuje kateri od področnih zakonov ali etični kodeks vaše stroke. Aktivnost se izvaja v okviru projekta "VEM 2015", ki ga financirata RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javna agencija.  


  • 3 načini za pridobivanje e-mailov z YouTube videom

    11-11-2015

    Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 14. 10. 2015, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Manca Korelc Video je v digitalnem marketingu trend številka ena. YouTube pa prvi kanal, na katerega pomislimo ob video marketingu. Na njem več kot milijarda uporabnikov vsak dan pogleda na stotine milijonov ur (!) video vsebin, zato je zagotovo odličen vir e-mail kontaktov. Kako začnemo z gradnjo seznama kontaktov s kanalom YouTube? Najprej je treba zgraditi bazo uporabnikov, ki se odzivajo na vaše videe. Pri tem bo najbolj pomagala konsistentnost objavljanja video vsebin. Poskrbite za nenehno objavljanje dobrih koristnih videov, zaradi katerih se bodo uporabniki vračali. S personalizacijo video posnetkov, kančkom humorja in relevantno vsebino boste zgradili pozitiven odnos z uporabniki. Ko posnamete video, ga delite na družabnih omrežjih, umestite v e-novice in komunicirajte na drugih kanalih. 3 načini za pridobivanje e-mailov Uporabniki veliko raje zaupamo svoj e-mail naslov, če v zameno dobimo koristne informacije, zato ne pozabite na brezplačne e-knjige, kupon s popustom ali na povezavo do ekskluzivnega videa. YouTube ponuja kar nekaj zelo uporabnih načinov, ki vam pomagajo ujeti e-mail naslov uporabnika, še preden si video ogleda do konca. Kartice (ang. cards) So interaktivni elementi, ki jih lahko dodate videu kot povezavo na pristajalno stran, naslov strani, na katero usmerimo uporabnika, poziv k akciji (na primer za prijavo na e-novice ali prijavo na YouTube kanal) ali sliko (na primer vaš logotip). V YouTube video managerju lahko poljubno nastavite tudi, kje in kdaj v videu se bo kartica prikazala. Kartice so vidne tudi na mobilnih napravah. Pripisi (ang. annotations) S pripisi lahko dodate interaktivni element v različnih oblikah. Dodate lahko povezavo na spletno stran (podobno kot kartica) ali besedilo s pozivom na prijavo na vaš seznam kontaktov. Nastavite lahko različno velikost besedila, pozicijo, barvo ozadja polja, pričetek in trajanje vidnosti pripisa. Opomba: na mobilnih napravah pripisi niso vidni. Opis videa Mnogokrat premalo izkoriščen prostor, v katerem je prostor za opis vsebine videa in ključne besede, ki pomagajo pri optimizaciji videa za iskanje. Za pridobivanje e-mail kontaktov dodajte povezavo na kontaktni obrazec za prijavo in omenite darilce, ki ga dobijo s prijavo. YouTube je odlična platforma za prepoznavnost blagovne znamke, gradnjo odnosov z uporabniki in tudi za zbiranje e-mailov. Video marketing je na splošno zelo v porastu, zato že danes razmislite o strategiji, kako vam bo drugi največji iskalnik na svetu pomagal pri pridobivanju kontaktov.  


  • Posojanje delovne sile

    09-11-2015

    Med družbama s slovensko ID-številko za DDV je bila sklenjena pogodba, na podlagi katere prva družba drugi posodi delavce. Ti bodo po navodilih in pod nadzorom druge družbe delali na gradbišču v tujini. Prva družba sprašuje, kako to storitev obdavčiti z DDV. Odgovor: Kraj storitve posojanja delovne sile, ki je opravljena med dvema davčnima zavezancema, je v državi, kjer ima sedež oziroma stalno poslovno enoto (SPE) prejemnik storitve (25/1 ZDDV-1). Družba, ki zaračunava to storitev, mora vedeti, ali je storitev opravljena sedežu naročnikove družbe ali njeni SPE v tujini, če jo sploh ima. V prvem primeru je kraj obdavčitve Slovenija, ker je tu sedež prejemnika storitve, hkrati pa velja še obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1. Na podlagi tega mora DDV od posojanja delovne sile v gradbeništvu obračunati prejemnik storitve. V drugem primeru je kraj obdavčitve v državi SPE prejemnika storitve in glede obdavčitve z DDV veljajo pravila te države.  


  • Karierni coaching Mestne knjižnice Ljubljana

    06-11-2015

    Mestna knjižnica že 17 let iskalcem zaposlitve in dela pomaga z informacijskim servisom – Borzo dela. Borza dela je prostor različnih oblik neformalnega učenja z brezplačnimi delavnicami, predavanji in motivacijskimi srečanji, kjer se lahko brezposelni naučite, kako povečati svoje zaposlitvene možnosti. Od leta 2012 pa iskalcem zaposlitve omogoča dodatno podporo, in sicer z brezplačnim individualnim kariernim coaching-om, ki ga nudijo vsem članom Mestne knjižnice Ljubljana. Coaching vodi Lilijana Pahor, ki si za vas vzame toliko časa, kot ga potrebujete, da uspešno stopite svoji novi zaposlitvi naproti. Metoda individualnega dela z brezposelnimi osebami, omogoča večjo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev. Od januarja 2014 do aprila 2015 se je kariernega coachinga udeležilo 137 brezposelnih, od takih z nedokončano osnovno šolo do doktorjev znanosti. Vsak udeleženec se je udeležil povprečno 15 individualnih srečanj. Namen kariernega coachinga: podpora in motivacija brezposelne osebe, da oblikuje življenjske cilje in te tudi doseže;ugotavljanje različnih zaposlitvenih možnosti brezposelne osebe;prepoznavanje lastnih kompetenc. Več informacij o kariernem coachingu je dostopnih tukaj. Vir: Mestna knjižnica Ljubljana  


  • Odpravljanje brezposelnosti mladih

    05-11-2015

    Pobuda za zaposlovanje mladih (EN) podpira mlade, ki se neizobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, v regijah,kjer stopnja brezposelnosti mladih presega 25%. Pobuda dopolnjuje druge projekte, ki se izvajajo na nacionalni ravni, vključno s projekti v okviru Evropskega socialnega sklada.Jamstvo za mlade je nov pristop k reševanju brezposelnosti mladih. Mladi do 25. leta starosti, ne glede na to, ali so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje ali ne, v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja ali začetkubrezposelnosti prejmejo kakovostno in konkretno ponudbo zadelo. EU bo prek Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih namenila dodatna nacionalna sredstva za izvajanje teh shem.  


  • Drop'pin za večjo zaposljivost mladih Evropejcev

    05-11-2015

    Nova interaktivna spletna stran Drop'pin, ki je nastala pod okriljem Evropske komisije, je namenjena tako mladim kot podjetjem in organizacijam. Na njej se srečujejo ponudbe in povpraševanja po zaposlitvah, pripravništvu, vajeništvu in eUčenju za mlade iz vse EU. Več informacij v letaku: za mlade (.pdf), za organizacije (.pdf). Vir in bolj podrobno: ZRSZ, 29. 10. 2015  


  • Kdaj objavljati na najbolj priljubljenih družabnih omrežjih?

    04-11-2015

    Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 20. 10. 2015, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Manca Korelc Pojavljanje podjetja na družabnih omrežjih je dandanes pogoj za uspešno spletno trženje. Všečki, komentarji, objave, pini, retviti in druge oblike odziva kažejo na to, ali je komunikacija s sledilci učinkovita ali ne. Ključnega pomena je vedeti, kdaj objavljati vsebino na določenih družabnih omrežjih, da dosežemo največji odziv. Oglejmo si, kdaj so uporabniki najbolj odzivni na priljubljenih družabnih omrežjih: Facebook, Twitter, Instagram, Pinterest, Tumblr in Google+. Kdaj objavljati na Facebooku Uporabniki preživljajo prosti čas na Facebooku večinoma proti koncu delovnega dne. Statistika kaže, da je na Facebook straneh in profilih najbolje objavljati od 13. do 16. ure. Bolj se približujemo vikendu, boljši je odziv. Prikazovanje objav na Facebooku deluje na osnovi algoritma, ki določa, koliko sledilcev bo videlo vašo objavo. Bolj kot se uporabniki odzivajo na objave (všečkajo, komentirajo, delijo), več uporabnikov bo objavo videlo. Vsaki objavi dodajte kakovostno sliko, saj z njimi lahko dosežete do 50 % več všečkov in več kot 100 odstotno povečanje komentarjev. Kdaj objavljati na Instagramu Instagram je mobilna aplikacija, ki je zasnovana kot medij za objavljanje slik. To je za blagovne znamke odličen kanal za komunikacijo, saj uporabniki zelo radi komentirajo dobre fotografije, z vsebino pa ni treba konkurirati s članki, kvizi, igrami kot na drugih družabnih omrežjih. Instagram - kanal za oglaševalce, ki sledijo trendom Za objavljanje slik na Instagramu je z vidika odziva vseeno, kateri dan izberete. Praksa pa je pokazala, da se uporabniki najbolj odzivajo pred ali po delavniku. Najbolje je spremljati statistiko vaših objav, ki vam pomaga najti vaš najboljši čas v dnevu. Pri tem vam pomagajo orodja, kot so IconoSquare, TakeOff in Latergramme, s katerimi lahko tudi nastavite čas objavljanja slik. Kdaj objavljati na Twitterju Twitter sicer ni prvo družabno omrežje, na katerega pomislimo za promocijo slik, toda zaradi visoke pripravljenosti za deljenje njegovih uporabnikov je vsekakor priporočljiv kanal. Facebook uporabnike je težje prepričati, da delijo objave, Instagram pa možnosti deljenja sploh nima. Tviteraši so zelo aktivni v času kosila in po delovnem dnevu. Najbolje je objavljati med 12. in 13. uro ter med 17. in 19. uro, saj je praksa pokazala, da se v teh časovnih obdobjih zgodi največ ritvitov. Kdaj objavljati na Pinterestu, Tumblr-ju, and omrežju Google+ Na vedno bolj priljubljenem Pinterestu so uporabniki najbolj aktivni med vikendi, zato je najbolje objavljati ob sobotah in nedeljah dopoldne. Na Tumblr-ju najdemo uporabnike, ki so bolj nočne ptice, zato je najboljši čas objave med sedmo in deseto uro zvečer. Na Google+ na drugi strani pa vam bo največ koristil, če boste objavljali okrog 9. ure zjutraj. To so seveda zgolj smernice, ki vam pomagajo pri začetkih vodenja komunikacije na različnih družabnih omrežjih. Skozi čas spremljanja statistike in spoznavanja sledilcev z objavami boste začrtali svoj koledar objavljanja, ki bo optimalen za vaše uporabnike.  


  • Izkoristite brezplačen dostop do tržno-analitskih baz podatkov Market Analysis Tools tudi v letu 2016

    04-11-2015

    Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 26. 10. 2015 Vas zanima, katera država uvozi največ izdelkov, ki jih proizvajate in na katerih trgih uvoz teh izdelkov raste? Želite preveriti, kakšne so carinske dajatve ali druge omejitve za vaš izdelek v posamezni državi? Potrebujete pomoč pri raziskavi tujega trga ali pri pripravi izvoznega načrta? SPIRIT Slovenija, javna agencija slovenskim podjetjem omogoča brezplačen dostop do tržno-analitske baze podatkov International Trade Centra Market Analysis Tools (MAT), ki zajema naslednje baze: Trade Map - predstavlja največjo bazo podatkov s področja mednarodne trgovine na svetu in nudi podatke o trgovinskih tokovih za 220 držav oz. regij in 5300 proizvodov (HS kod).Market Access Map - zagotavlja informacije o carinskih tarifah za 191 držav, tarifnih opustitvah, kvotah, poreklu in trgovinskih tokovih, vezanih tarifah držav članic WTO, ne-tarifnih ukrepih.Investment Map - zbira statistiko tujih neposrednih investicij za približno 200 držav in podrobnejšo analizo po sektorjih za približno 115 držav. Nudi informacije o tujih neposrednih investicijah za 150 sektorjev.Trade Competitiveness Map - zagotavlja tržne analize za približno 240 držav. Nudi splošni pregled ključnih izvoznih sektorjev posameznih držav, pregled izvozno/uvozne uspešnosti držav ter omogoča primerjavo statističnih podatkov med državami.Standards Map - omogoča analizo in primerjavo informacij o uporabi 120 »prostovoljnih« standardov v več kot 200 državah in certificiranju izdelkov in storitev v več kot 80 gospodarskih sektorjih. Podjetja lahko do baz dostopajo neposredno na osnovi prijave. Brezplačen dostop do baz je zagotovljen do 8. januarja 2017. Več informacij  


  • Izpolnjevanje obrazca REK-2 za kratkotrajno delo

    02-11-2015

    Fizična oseba, družinski član, opravlja brezplačno delo 30 ur na mesec. Zanj delodajalec plača prispevke za zdravstveno zavarovanje. Ali se poroča v okviru obrazcev REK in pod katerimi šiframi? Odgovor: Delo, ki ga lahko opravlja družinski član, je po vsebini opredeljeno kot kratkotrajno delo. Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, prijaviti v zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prijavi jo z obrazcem M12. Prispevek 4,63 EUR plačuje mesečno (do 15. v mesecu za pretekli mesec). Ob plačilu prispevka predloži obrazec REK-2 z oznako vrste dohodka 1509 – Plačilo prispevka za ZZ (kratkotrajno delo). Ta šifra pa nima oznake dohodninskega dohodka.  


  • Elektronsko urejanje obveznih socialnih zavarovanj za poslovne subjekte

    28-10-2015

    Vir in informacije: http://www.racunovodja.com/, 16. 10. 2015 Od 1. oktobra 2015 dalje je poslovnim subjektom omogočeno, da obvezna socialna zavarovanja urejajo le še elektronsko preko državnega portala e-Vem. Uporaba elektronskega načina urejanja zavarovanj bo obvezna od 1. 1. 2016 dalje. Več o tem  


  • 15 korakov, kako pustiti službo in ustanoviti svoje podjetje?

    28-10-2015

    Skoraj vsak se kdaj znajde v situaciji, ko zaradi različnih razlogov v službi ne vidi več svetle prihodnosti. Žal se večina teh sprijazni s situacijo in še naprej nesrečni hodijo v službo, s tem pa delajo škodo tako sebi, kot tudi podjetju. Preverite 15 korakov, kako pustiti službo in ustanoviti lastno podjetje. 1. Preidite od besed k dejanjem Velikokrat poslušamo, kako se naši prijatelji ali sodelavci pritožujejo nad svojo službo ali stanjem v podjetju, kjer delajo. Žal se pritožujejo nam, svojega mnenja pa si večinoma ne upajo povedati svojim nadrejenim. Za to je veliko razlogov, prednjačita pa socialna in finančna varnost. Če ste mladi, nimate kreditov, imate nekaj privarčevanega denarja in še nimate družine, je to idealen čas za razmislek o nadaljnji karieri. V vsakem primeru preidite na naslednji korak. 2. Pogovorite se z nadrejenim Dogovorite se za sestanek z vašim nadrejenim in mu razložite vašo situacijo. Povejte kaj vas moti, zakaj vas moti, kakšni so vaši cilji, zakaj mislite, da jih v tem podjetju ne boste dosegli itd. Lahko se zgodi, da boste prišli do dogovora, ki bo izboljšal vašo situacijo v službi, kar je seveda velik uspeh. Če do dogovora ne pride ali pa ste že trdno odločeni, da želite ustanoviti svoje podjetje, nadaljujte na naslednji korak. 3. Kaj znam in rad delam? Napišite seznam stvari, ki jih znate delati in pri tem uživate. Izberite nekaj stvari in za vsako nadaljujte do desetega koraka. 4. Je pravi čas? Je vaš izdelek ali storitev aktualen? Je tehnologija že dovolj razvita, da jo uporabniki lahko sprejmejo takoj? Glede na raziskave je čas eden izmed najpomembnejših faktorjev za uspeh. Če bi danes začeli prodajati čevlje za hojo po Marsu, najverjetneje ne bi uspeli. 5. Kdo bi potreboval moj izdelek ali storitev? Kdo so vaše potencialne stranke? So to podjetja, posamezniki? Kakšna podjetja ali posamezniki? Spol, starostna skupina, interesi itd.? 6. Kako jim moj izdelek ali storitev pomaga? Katere težave rešite z vašim izdelkom ali storitvijo? Ugotovitve nujno vključite v promocijo. 7. Koliko bi bile stranke za to pripravljene plačati? Zelo pomembno je, da je vrednost vašega izdelka ali storitve večja od cene, seveda pa cena mora biti večja od stroška.  8. Analizirajte konkurenco Kdo je vaša konkurenca? V čem ste boljši od konkurence? Zakaj bi uporabniki izbrali vas? V čem ima prednost konkurenca in kako se jim lahko na teh področjih čim bolj približate? 9. Pogovorite se z idealnimi strankami Izberite si nekaj primerov idealnih strank in jim predstavite vašo idejo ter ugotovitve iz 5., 6., 7. in 8. koraka. Prosite jih za mnenje. Naj vam povedo, kako bi oni še dodatno izboljšali vaš izdelek ali storitev, da bi čim bolj učinkovito rešili svoj problem. 10. Oblikujte načrt za promocijo Pri oblikovanju načrta za promocijo je zelo pomembno, da upoštevate ugotovitve od 5. do 9. koraka. Kdo potrebuje vaš izdelek ali storitev in kako mu lahko pomaga? Kakšna je cena? V čem ste boljši od konkurence? Kako vas vidijo idealne stranke? Glede na to, komu je vaš izdelek ali storitev namenjena, poiščite ustrezne kanale za promocijo. Iskanje ustreznih kanalov za promocijo prepustite strokovnjakom, saj boste s tem močno zmanjšali možnosti za vlaganje finančnih sredstev v napačne kanale, ki ne bodo prinesli želenih rezultatov. 11. Ustanovite popoldanski s.p. Če je možno, najprej ustanovitev popoldanski s.p., saj s tem v primeru neuspeha močno zmanjšate tveganje socialne in finančne varnosti. Če imate dovolj kapitala in ste prepričani v vaš uspeh, lahko že takoj pustite službo in ustanovite svoje podjetje. 12. Pridobite povratne informacije in se prilagodite Bodite v kontaktu z vašimi strankami in jih prosite za čim več povratnih informacij o vašem delu. Mnenja in komentarje vzemite resno in poizkušajte prilagajati vaše delo, tako da boste čim bolj ugodili željam vaših strank. Če kdo ve kakšen izdelek ali storitev je najboljši, so to vaše stranke. 13. Zagotovite si dovolj kapitala za nekaj mesecev Preden pustite službo, si zagotovite dovolj kapitala za vsaj nekaj mesecev. Višina kapitala in število mesecev sta odvisna predvsem od vašega dela. V kapital nujno vključite še investicije, saj brez njih praktično ne gre. 14. Pustite službo V podjetju vložite odpoved delovnega razmerja, v času odpovednega roka pa si pripravite vse potrebno za zagon svojega podjetja. 15. Vlagajte v vaše podjetje Ključno za uspeh vašega podjetja  je vlaganje v promocijo, znanje in opremo. Ne vlagajte v vse, ampak si poiščite pomoč pri izbiri prioritet. Po odprtju podjetja vas bodo najverjetneje kontaktirala podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi storitvami, ki jih vi 'nujno' potrebujete, to pa velikokrat ni res. Zakaj? Velikokrat vsem podjetjem ponujajo enake rešitve, pa čeprav je vsako podjetje zgodba zase in zahteva individualen pristop. 16. Zaključek Pri ustanovitvi podjetja je seveda najbolj pomembno, da vas podjetništvo sploh zanima. Vlagajte v svoje znanje in ideje. Za konec bi vam zaželel še veliko poguma pri odločitvah ter uspešno podjetniško pot. Če boste potrebovali svetovanje, pa sem vam v podjetju Venalis vedno na voljo. Specializiran sem predvsem za promocijo, upravljanje s strankami in upravljanje s kadri. Če ste že podjetnik ali podjetnica in želite izboljšati zadovoljstvo in motivacijo vaših zaposlenih, ne odlašajte. Pišite nam na info@venalis.si.  


  • Želim odpreti svoj vrtec! Kaj vse me čaka?

    28-10-2015

    Po odgovore na to vprašanje smo se obrnili na verjetno najbolj znano direktorico zasebnega vrtca v Sloveniji, Jano Fleišer, ki je s svojo energijo in vizijo Dobre Tete lani prepričala komisijo na izboru Mladi podjetnik leta. Kako je prve težave premostila sama in kakšna je ta panoga?»Prvo, kar bi svetovala, je, da temeljito in večkrat preberete zakonodajo,« poudari ob začetku in se spominja svojega dela, preden je prvič odprla vrtec. »Vsaj sedemkrat sem celotno dokumentacijo zažgala v kaminu, pa jo potem ponovno natisnila. Vsakič sem obupala, enostavno nisem videla poti. Mi smo sprva začeli z varstvom. Ko je bil sprejet ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ, op.a.), je prišlo do sofinanciranja varuhov na domu. Na žalost nismo prišli v izbor, zato sem sklenila, da moramo priti do statusa vrtca. Nekaj otrok nas je zapustilo, ker nismo imeli možnosti sofinanciranja, saj je bil javni vrtec veliko cenejši za starše.« Zakaj je zasebnih vrtcev še vedno tako malo? »Ko sem brala zakonodajo, vse normative, predpise ... sem zmajevala z glavo. Vsakič znova sem obupala, a že naslednji dan sem se ponovno lotila branja. Uspelo nam je,« pripoveduje. Pogoji za vrtec so namreč strogi, zakonodaja predpisuje točno določeno temperaturo, odstotek svetlobe, višino stropa, stikal. »Določeno je, koliko kvadratnih metrov pripada na enega otroka, kakšna je igralnica, kako široka je previjalna miza, kolikšen je odstotek naravne in umetne svetlobe. Zato je zasebnih vrtcev še dokaj malo, saj je težko zadostiti vsem tem normativom,« razloži podjetnica, ki je svojo družino v preteklih tednih povečala še za enega člana. Dejavnost, kjer je uspeh pozitivna ničla »Najtežji in največji del, ki ga je težko izpolniti, je najti ustrezne prostore, naslednji pa kader. Preden se lotite dela, je potrebno narediti tudi finančno projekcijo. Vrtec je dejavnost, kjer je uspeh pozitivna ničla, to ni dobičkonosno področje. Potrebno je premisliti, ali ste sposobni investicijo izpeljati.« Želite posel? Poglejte Talking Toma! Fleišerjeva je večkrat, tudi v preteklih pogovorih, poudarila, da ta panoga ni primerna za tiste, ki bi želeli obogateti: »Prej sem delala na IT področju, še pred tem v gostinstvu. Tako slabe kalkulacije, kot je ta, pri vodenju vrtca, v življenju še nisem videla. Ni pa iz tega razloga potrebno vreči puške v koruzo. Moja osebna pričakovanja na finančnem področju vključujejo osebni dohodek, ki mi omogoča spodobno življenje. Ne potrebujem tri, štiri ali več tisoč evrov. Morda sem preskromna. Če želite dobičkonosen posel, se lotite drugih področij – javnosti dobro poznan primer je Talking Tom podjetja Outfit7. Tu je situacija popolnoma drugačna.« Prvo vprašanje, ki ji ga zastavijo, je višina investicije Ogromno ljudi jo kliče, zlasti po lanski zmagi, da si želijo tudi sami odpreti vrtec. »Prvo vprašanje, ki mi ga zastavijo, je, kolikšna je investicija. Za dva oddelka, če si zelo racionalen in imaš že v osnovi dobre pogoje, je minimalna investicija od 25 do 30 tisoč evrov. Odgovor vse preseneti, zato večinoma sledi drugo vprašanje, ali moraš investirati takoj ali pozneje. Da, prostore moraš imeti pripravljene, tudi kader. Vse, še preden pridobiš status vrtca. In tu si jih ogromno premisli.« Finančni del, pravi, je večinoma največji problem, poleg ustreznih prostorov in kadra pa je potrebno imeti tudi dobro vizijo, zakaj v to področje: »Tu ni bogastva. Jaz sem se odločila, da pomagam staršem in otrokom, iz tega razloga sem se podala v te nemirne vode. Ko smo začeli z zgodbo Dobre tete, je bilo v Kranju okoli 400 otrok brez vrtca. Danes jih je okoli 80. Želimo tudi izboljšati nivo znanja in izkušenj vzgojiteljev, kar bi tako staršem kot otrokom omogočilo pravo podporo pri razvoju družine.« Najem ali nakup novih lokacij? Vse njihove lokacije – ljubljanska enota Pri Dobri Ajdi je njihova peta lokacija – imajo v najemu. »Ni bilo sredstev, imamo pa željo, da bi v prihodnosti morda odprti otroški center, v katerega bi bila vključena tudi zasebna osnovna šola. Če bi prvi objekt kupili, ne bi nikoli prišli do drugega, saj bi nas v finančnem smislu tako zaustavil.« Vsem, ki bi vas odprtje lastnega vrtca zanimalo, pa svetuje tudi, da si ogledate nekaj vrtcev, ki so nastali v zadnjih letih in so v zasebni lasti. »Pravi občutek lahko pridobiš le, če opazuješ trg in spremljaš njegove potrebe - pa tudi že obstoječe rešitve,« pravi Fleišerjeva.  


  • Globalni zaposlitveni trendi za mlade 2015

    21-10-2015

    V poročilu “Global Employment Trends for Youth” so predstavljeni ključni kazalci in trendi, in sicer s poudarkom na nestabilnem trgu dela in strukturnih problemih s področja zaposlovanja mladih. Poročilo ponuja koristna spoznanja s področja mladinskega zaposlovanja in praksah, ki se pojavljajo na tem področju. Več si lahko preberete tukaj. Vir: Eurodesk  


  • Podjetniški priročnik za socialne podjetnike

    21-10-2015

    Podjetniški priročnik z delovnim zvezkom za socialne podjetnike. Od ideje do socialnega podjetja z družbenim učinkom. Cilj tega priročnika je, da o svoji socialnopodjetniški ideji začnete razmišljati drugače, bolj poglobljeno. V priročniku je opisan koncept vitkega podjetništva, ki vas vodi do tega, da najprej oblikujete vitki okvir, izdelate in testirate prototip ter pripravite trženjski načrt in vsem nadaljnjim korakom za poslovanje. Priročnik je dostopen tukaj.  


  • Odgovor strokovnjaka: Odprtje popoldanskega s. p. v sredini meseca

    20-10-2015

    Ob odpiranju postranske dopolnilne dejavnosti, t. i. popoldanskega s. p.-ja zaradi obveznosti plačila pavšalnih prispevkov za socialno zavarovanje pomembno, kdaj odprete oziroma začnete opravljati dejavnost kot postranski poklic. Preberite Odgovor strokovnjaka. Odgovor strokovnjaka: Odprtje popoldanskega s. p. v sredini meseca (Vir slike: freeimages.com) Vprašanje: 1. Kakšna je razlika glede obveznosti plačila pavšalnih prispevkov za socialna zavarovanja, če se popoldanski s. p. odpre na začetku meseca ali pa če se odpre na koncu meseca? 2. Kaj pa v primeru navadnega s. p.? Odgovor: 1. Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za socialna zavarovanja v primeru opravljanja dejavnosti kot postranski poklic (t. i. "popoldanski s. p.") je določena v 1. odstavku 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v 10. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja. Popoldanski s. p. mora mesečno plačevati pavšalne zneske v višini 64,92 evrov, ki so razdeljeni na: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 32,20 evrov,prispevek za zdravstveno zavarovanja v znesku 24,54 evrov inprispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 8,18 evrov.Omenjeni sklep določa, da, če popoldanski s. p. v prvem mesecu opravlja dejavnost 15 dni ali manj, plača le polovico predpisanega zneska za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (16,10 evrov, namesto 32,20 evrov). Čas opravljanja dejavnostiZnesek prispevkovmanj kot 15 dni v mesecu 48,82 evrov več kot 15 dni v mesecu 64,92 evrov Torej tisti, ki odpre popoldanski s. p. v drugi polovici meseca (grobo rečeno), bo za tisti mesec plačal 48,82 evrov, odprtje v drugi polovici meseca pa bo popoldanskega s. p. stalo 64,92 evrov oziroma celotni pavšalni prispevek za socialna zavarovanja. 2. V primeru odprtja "navadnega/polnega s. p." pa se prispevki za prvi mesec plačajo sorazmerno glede na število delovnih dni, ki so še preostali v mesecu. Pravilen izračun dobi podjetnik z izpolnitvijo obrazca OPSZV na portalu eDavki. Viri: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list št. 39/13)Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list št. 91/13)Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list št. 21/15)Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.Preberite tudi: Odgovor strokovnjaka: pavšalni prispevki za popoldanski s.p.  


  • ePriročnik za iskalce zaposlitve: Spleti svojo kariero

    16-10-2015

    Knjižice zbirke Spleti svojo kariero predstavlja zbrana poglavja s področja načrtovanja in vodenja kariere ter iskanja zaposlitve: 1. Poglavje  Kariera se ustvari, ne zgodi je namenjena predvsem tistim, ki želijo poglobiti svoje teoretično znanje s področja razvoja kariere. 2. Poglavje Izbira in načrtovanje kariere se osredotoča na najpogostejša napačna stališča, ki otežujejo iskanje zaposlitve in jih izpodbija z dejstvi. Vsebuje pa tudi koristne nasvete,kako poiskati ustrezne poti pri izbiri in načrtovanju kariere, kako si postaviti konkretne cilje in jim tudi slediti. 3. Poglavje Kaj si želim in v čem sem dober govori o življenjskem smislu in pomenu za človeka z vidika poklicne kariere. O ciljni usmerjenosti. O motivaciji. O kompetencah ter kako jih prepoznati pri sebi. 4. Poglavje Kje in kako iščem zaposlitev opisuje pomembnost učinkovitega odnosa do iskanja zaposlitve, koristne napotke o tem, kje in kako iskati zaposlitev na odprtem in skritem trgu dela ter nasvete, kako se lotiti mreženja pri iskanju zaposlitve. 5. V poglavju Samozaposlovanje in drugačne oblike zaposlitve so predstavljeni začetni koraki pri ustanavljanju svojega podjetja in informacije o drugačnih oblikah zaposlitve, kot so: delo za določen čas, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, rotacija delovnega mesta, delo po pogodbi o delu in avtorski pogodbi, pridobitev statusa kmeta in statusa družinskega pomočnika. 6. V poglavju Iskanje zaposlitve s pomočjo interneta so predstavljene koristne informacije o oblikovanju spletne podobe, iskanju prostih delovnih mest in potencialnih delodajalcev, mreženju na spletu ter iskanju zaposlitve s spletnimi družbenimi omrežji. 7. Poglavje Prijava/vloga, ponudba in življenjepis vsebuje ključne informacije, kako se lotiti pisanja splošnih oblik prijavnih dokumentov in osvetli uporabo drugih načinov prijavljanja na delovno mesto: CV vizitka, video CV, karierni portfelj. Posveti se tudi sami pripravi na postopek prijave – kako ugotoviti, kaj delodajalec od vas pričakuje, in kaj si želite vi. 8. Poglavje Zaposlitveni razgovor govori o tem, da je predhodna priprava ključnega pomena za dobro izpeljavo in uspešen nastop na zaposlitvenem razgovoru. Knjižica vam pri tem pomaga z uporabnimi informacijami in namigi. 9. Poglavje Pogajanja z delodajalcem vsebuje koristne informacije, napotke ter priporočila za uspešen pogajalski proces z delodajalcem. Dejstvo je, da le redki sistematično razvijajo svoje pogajalske spretnosti in mnogim je zoprna že sama misel na pogajanja. 10. V splošnem in zelo pomembnem poglavju Osnove delovnopravne zakonodaje  so zbrane vsebine, ki se tičejo delovnih razmerij in pravic, po katerih brezposelne osebe največkrat sprašujejo. Zbirka predstavlja celosten pristop k procesu iskanja zaposlitve in kreiranja želene karierne poti. Vir: ZRSZ Sorodne objave Razpis za delovno mesto vodje učenja človekovih pravic (m/ž) Amnesty International Slovenije išče samostojne in samoiniciativne kandidate z univerzitetno izobrazbo, ki so predani delu za človekove pravice. Delo se razpisuje za obdobje enega leta oziroma do vrnitve delavke s porodniškega dopusta, s polnim delovnim časom ter s trimesečnim poskusnim obdobjem. Razpis za delovno mesto strokovnega sodelavca za kulturne programe Goethe-Institut Ljubljana išče sodelavca/sodelavko na področju kulturnih programov od 18. 1. 2016 do 18. 2. 2017. Rok za oddajo vloge je 20. 10. 2015. FacebookTweetGoogle+Email  


  • Status študenta v primeru registracije samostojne dejavnosti

    07-10-2015

    Vir in informacije: www.findinfo.si, 14. 9. 2015, Avtor: Inštitut za računovodstvo Kakšne so posledice, če redni študent odpre s. p. Ali s tem izgubi status rednega študenta in bi moral plačati šolnino za študij? Kako je z drugimi pravicami iz naslova rednega študija? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 1. točki 406. člena določa, da se morajo osebe, ki so na šolanju in opravljajo samostojno dejavnost, obvezno zavarovati, če še dalje opravljajo samostojno dejavnost. Če bo torej redni študent ustanovil s. p., se bo moral obvezno zavarovati in plačevati prispevke, saj bodo zanj glede pravic in dolžnosti ter davčne obravnave veljala pravila kot za samostojne podjetnike. Študent, ki opravlja dejavnost, izgubi status rednega študenta, s tem pa tudi vse ugodnosti, ki so jih deležni samo redni študentje (npr. pravico do subvencionirane študentske prehrane, pravico do bivanja v študentskem domu, morebitno državno štipendijo …). Prav tako ne more več opravljati dela prek študentske napotnice, starši pa ga ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. O tem, ali ima študent, ki opravlja pridobitno dejavnost, še vedno pravico do brezplačnega vpisa v izobraževalne programe, se pozanimajte na ustrezni ustanovi, kjer se ta študent izobražuje.  


  • Popoldanski s. p. tudi za mlade mame

    07-10-2015

    Vir in informacije: Data d.o.o, 28. 9. 2015, http://data.si/, Avtor: Bogdana Rejc Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravi, da lahko posameznik registrira popoldanski s. p. le v primeru, ko je zaposlen za polni delovni čas (40 ur na teden) in mu delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje. Vendar pa so situacije, v katerih se znajdejo posamezniki, ko želijo pravilno urediti svoje dodatno popoldansko delo, različne. Nekaj takih primerov: 1. Če ima posameznik pogodbo o zaposlitvi za 20 ur (torej za polovični delovnik) in želi registrirati s. p. to lahko stori, vendar pa v takem primeru ne govorimo o popoldanskem s. p.. V tem primeru gre za dopolnitev do polnega delovnega časa; nosilec samostojne dejavnosti oziroma statusa samostojnega podjetnika pa postane kot samostojni podjetnik "zaposlen" za preostalih 20 ur, kolikor mu jih manjka do polnega zavarovanja in si tako iz naslova dejavnosti plačuje prispevke za socialna zavarovanja za razliko do 40 ur polnega delovnega časa. 2. Če ima posameznik sklenjeno pogodbo za določen čas in je zaposlen za 40 ur na teden, lahko registrira status samostojnega podjetnika oziroma popoldanski s. p.. A če mu ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delodajalec te ne bo podaljšal, se bo moral tak podjetnik naslednji dan po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas prijaviti v socialna zavarovanja kot samostojni podjetnik in pričeti plačevati prispevke iz naslova samozaposlitve. 3. Tudi če je starš (mama ali oče) zaposlen, vendar uveljavlja pravico do dela za manjši delovni čas od polnega zaradi starševstva do otrokovega 3. leta oziroma do vstopa v šolo starejšega otroka pri dveh otrocih, lahko mama ali oče odpre popoldanski s. p.. Oseba je pri svojem delodajalcu zavarovana za polni delovni čas, vendar pa ji v takem primeru polovico prispevkov za socialna zavarovanja plačuje delodajalec, polovico pa država z uveljavljanjem pravice na Centru za socialno delo. 4. Če ima posameznik trenutno podpisano pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem za določen čas s polnim delovnim časom, namerava pa podpisati pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ali lahko odpre popoldanski s. p.? Lahko. Izpolnjen je pogoj - zaposlitev za polni delovni čas. Podjetnik, ki se v register podjetij AJPES vpiše kot popoldanski s. p., mesečno za en mesec nazaj plačuje pavšal za poklicne bolezni ali poškodbe pri delu v znesku 64,57 evra. Več o tem  


  • Predstavitev Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske

    07-10-2015

    Vir in informacije: UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o., www.uip.si UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. že več kot 10 let uspešno spodbuja in promovira akademsko podjetniško podporno okolje, predvsem med mladimi, študenti, pedagoškimi delavci in pa raziskovalci. Med številnimi podjetniškimi idejami izbira inovativne in tržno usmerjene ideje, ki jim zagotavlja celovito podporo za razvoj in ustanovitev start-up podjetij z visoko dodano vrednostjo, poslovne prostore za poslovanje, podjetniška svetovanja ter izobraževanja, mentorstvo za študente in pa mreženje s številnimi podjetniki ter akademsko sfero. Študentom nudi tudi možnost opravljanja študijske prakse z namenom pridobivanja in poglobitve podjetniških ter drugih poslovnih znanj oz. kompetenc. Delovanje UIP podpira javna agencija SPIRIT Slovenija. Dodatne informacije: UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o., Osrednja inkubacijska pisarna Koper, Ferrarska 8, Koper, Tel: (05) 611-7950, e-pošta: info@uip.si.  


  • Novice o pripravništvih

    06-10-2015

    Kaj se dogaja na področju pripravništev? Namesto proračunskih sredstev za plačana pripravništva, še ena delovna skupina. Veliko ceneje za državo, veliko dražje za mlade. V četrtek 17. 9. 2015 v Državnem zboru RS potekala seja dveh odborov, in sicer Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo pripravništev v Sloveniji. Že pred samim pričetkom seje smo na Sindikatu Mladi plus s predsednikom ZSSS g. Dušanom Semoličem organizirali izjavo za javnost in podali izjavo, s katero smo želeli opozoriti na pomen dostojnega dela in dostojnega plačila za mlade, kot tudi za vse ostale delavce. Opozorili smo tudi na nevarnost medgeneracijskega konflikta, ki ga v javnosti sprožata minister za finance dr. Dušan Mramor ter ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. Na problematiko pripravništev opozarjamo že dlje časa; Ko smo lansko leto decembra uspeli zagotoviti, da se volonterska pripravništva ne razpisujejo več, si je vlada zadala nalogo, da področje pripravništev uredi v najkrajšem možnem času. Vendar pa danes - skoraj eno leto po začetku naših prizadevanj - z žalostjo ugotavljamo, da od lepih besed vlade, ministrstev in Državnega zbora mladi nimamo prav nič. Razen novih lepih obljub. Pred poletjem je Vlada RS namreč pripravila analizo, v kateri naj bi opredelili obseg pripravništev, potrebe po novih pripravništvih, potencialne zakonske spremembe, predvsem pa zagotovili sredstva za plačana pripravništva. Vendar je analiza izjemno pomanjkljiva ter ne predstavlja nobenih konkretnih rešitev za ureditev pripravništev. Naš odziv si lahko preberete tukaj. Največje vsebinske pomanjkljivosti v analizi se n kažejo v tem, da so se »reševanja pripravništev« ministrstva lotila po liniji najmanjšega odpora. Na področju socialnega varstva npr. želijo ukiniti obvezno pripravništvo, kljub temu, da niso ponudili nobene vsebinske razlage, zakaj praktično usposabljanje ni več potrebno. Na področju kulture bodo pripravništva preimenovali v »usposabljanje z mentorstvom«, ne da bi pojasnili, kako se bo tako usposabljanje bistveno razlikovalo od zdajšnjega pripravništva. Na področju pravosodja se še vedno vztraja, da je tudi volontersko pripravništvo nekaj sprejemljivega, saj naj pripravnik ne bi prispeval k delovnemu procesu. Največji problem leži v tem, da za izvajanje pripravništev v Sloveniji ni dovolj sredstev. Zaradi varčevalnih ukrepov so tako volonterska pripravništva v preteklosti nadomeščala redne zaposlitve, pri čemer država s tem ni imela bistvenih stroškov, delo pa je bilo vseeno opravljeno. Ko smo celotni javnosti dokazali, da je tovrstno izkoriščanje ne le nepošteno, temveč tudi v nasprotju s človekovimi pravicami, se je načeloma nehalo razpisovati volonterska pripravništva, a se vseeno ni zagotovilo plačanih pripravništev, kljub temu, da je za mnoge študente opravljanje pripravništva še vedno pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Sedaj država meni, da je najlažje pripravništva ukiniti (ne glede na to, ali se stroka s tem strinja), a vseeno ohraniti strokovni izpit, za katerega pa so potrebne delovne izkušnje. Vendar, ker mladi le težko vstopamo na trg dela oz. ker je zaposlovanje predvsem v javni upravi še vedno oteženo, je torej nemogoče pričakovati, da bodo mladi te delovne izkušnje lahko pridobili. Zato je nujno, da država pomaga mladim ter zagotovi sredstva za plačana pripravništva. Nekaj so jih sicer obljubljali preko evropskih sredstev, na podlagi česar naj bi sledil razpis za financiranje 100 pripravnikov na področju socialnega varstva ter 300 na področju vzgoje in izobraževanja. Sliši se sicer lepo, a ta razpis naj bi bil na voljo septembra 2015, a kljub temu, da je september že mimo, tega razpisa še vedno ni. Prav tako se s tem razpisom ne zadosti vsem potrebam, saj je na področju socialnega varstva 500 čakajočih diplomantov, za področje vzgoje in izobraževanja pa je samo ministrstvo za izobraževanje ocenilo, da potrebujejo 746 novih zaposlitev. Na Odboru smo se tako v večurni debati predvsem prerekali o tem, da si mladi s tovrstno analizo ne morejo kaj dosti pomagati, medtem, ko so Vlada ter oba odbora ostali prepričani, da gre za »akcijski načrt«, ki predstavlja velik napredek na področju medresorskega usklajevanja. Bolj, ko smo opozarjali, da gre težko za načrt, če pa ni niti jasno, kaj naj bi bili ukrepi in iz česa bodo financirali, bolj se je v odgovorih poslancev in predstavnikov ministrstvo videlo, da bodo zadeve za mlade diplomante ostale take, kot so, saj enostavno niso zagotovili sredstev za plačana pripravništva. Sredstev ni dovolj niti iz evropskih virov, medtem, ko jih iz proračunskih sploh niso nameravali zagotoviti. Zaključek je bil torej, da je analiza nekaj sprejemljivega ter da se bo spremljalo njeno izvajanje. Ustanovila se bo torej še ena delovna skupina, v kateri bomo lahko sodelovali mladi (ki smo prisotni že v kar nekaj delovnih skupinah). Veliko ceneje za državo, veliko dražje za mlade. O nadaljevanju te žalostne 'sage' vas seveda obvestimo. Tea JarcSindikat Mladi plus  


  • ANKETA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE, KI OPRAVLJAJO ŠTUDENTSKO DELO

    16-09-2015

    Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) vzpostavlja sistem beleženja izkušenj, ki jih dijaki in študenti pridobite z opravljanjem študentskega dela: ker tako pridobite tudi kompetence, ki so pomembne na vaši nadaljnji karierni poti, so na ŠOS sestavili anketo za namen samoocene pridobljenih kompetenc in vas vljudno vabijo, da si zanjo vzamete nekaj minut časa. Več  


  • Start-up Nova Gorica - inovativna platforma za podjetniški preboj Nove Gorice

    04-11-2015

    Zagnali so novo platformo Start:up Nova Gorica,​ ki na enem mestu povezuje uspešne lokalne podjetnike, gospodarske družbe, izobraževalne ustanove, mentorje in investitorje iz goriške regije in tako uporabniku nudi preglednejši vpogled v mlad, a zagnan podjetniški ekosistem regije. Start:up Nova Gorica je inovativna platforma za podjetniški preboj Nove Gorice kot univerzitetnega središča in njenega regionalnega in čezmejnega okolja. Goriško regijo želimo narediti podjetnikom prijazno in jo postaviti na zemljevid mednarodnih vozlišč. Nosilec Start:up Nova Gorica je Primorski tehnološki park, ki je eden vidnejših in pomembnejših deležnikov nacionalnega podjetniškega in inovativnega ekosistema. Soustvarjalci programov Start:up Nova Gorica v sodelovanju s Start:up Iniciativo Slovenije zagotavljajo v mestu Nova Gorica in na območju celotne goriške regije vse potrebno za realizacijo podjetniških idej: najsodobnejša podjetniška znanja za aktivacijo talentov in zagon start-up podjetij, medijsko prepoznavnost, sodobne prostore in mentorje ter dostop do virov financiranja. Program Start:up Nova Gorica je odprta platforma, v katero so vabljeni vsi posamezniki in organizacije, ki želijo prispevati k viziji razvoja dinamične in podjetnim talentom prijazne regije. Spletna stran: http://www.startupnovagorica.si/Facebook stran: https://www.facebook.com/startupnovagorica?ref=hl  


  • Novi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

    02-09-2015

    Bistvena novost, ki jo pred kratkim objavljeni ZZSDT vnaša v slovenski pravni sistem glede zaposlovanja tujcev, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU / EGP / Švicarske konfederacije, je sprememba načina / postopka pridobivanja dovoljenj za delo in prebivanje v Republiki Sloveniji.Več si lahko preberete na spodnji povezavi.  


  • Dodatnih 17,8 milijona evrov za aktivno politiko zaposlovanja

    21-07-2015

    Vlada je seji 24. junija 2015 sprejela spremembo načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) za leto 2015 in tako aktivnostim na tem področju zagotovila dodatnih 17,8 milijona evrov. Skupno je za izvajanje ukrepov s tem na voljo 65 milijonov evrov. Dodatna sredstva so potrebna predvsem zaradi zagotovitve dodatnega denarja za programe javnih del, za program usposabljanja na delovnem mestu, za program podjetno v svet podjetništva in druge programe, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad. Zaradi dodatnih sredstev bodo v programe APZ lahko vključili 5530 ljudi več, tako da se bo letos skupna številka vključenih dvignila na 21.000. Lani je bilo za izvajanje APZ namenjenih 103,2 milijona evrov, vključenih pa je bilo skoraj 42.000 oseb.  


  • Nov Eures portal Drop'pin

    14-07-2015

    Na povezavi http://eures.europa.eu/droppin se nahaja nov spletni EURES portal Drop'pin. Na njem se srečujejo ponudbe in povpraševanja po zaposlitvah, pripravništvih, vajeništvih in e-učenju za mlade iz cele EU.  


  • Zbornik raziskav »Kako lahko učna mobilnost mladih poveča njihovo zaposljivost«

    02-07-2015

    Evropska pisarna Eurodesk je pripravila pregled raziskav in študij na temo, kako lahko učna mobilnost mladih poveča njihovo zaposljivost. V njej najdete študije o kompetencah, ki jih mladi pridobijo s sodelovanjem v mobilnostnih programih, statistične analize mobilnosti mladih, seznam baz, kjer lahko mladi iščejo priložnosti ter kratek opis evropskih mobilnostnih programov.  Zbornik lahko najdete tukaj. Vir: Movit  


  • Zaposlitveni iskalnik – Careerjet

    29-06-2015

    Careerjet.si je iskalnik zaposlitev v Sloveniji. Deluje tako, da s preprostim iskalnikom poda iskalcem zaposlitve veliko izbiro za možnost zaposlitve, ki prihajajo iz različnih spletnih strani in jih zbere na enem mestu. Na ta način boste prihranili čas in trud z obiskovanjem vsake strani posebej.  


  • OECD Skills Outlook 2015

    10-06-2015

    Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila novo publikacijo, v kateri se ukvarja s kompetencami mladih in njihovo zaposljivostjo. Publikacijo najdete na tej povezavi.  


  • Inovativne oblike predstavitve

    02-06-2015

    Poleg standardnih pristopov so med iskalci zaposlitve vedno bolj v uporabi tudi inovativni načini predstavitve. Z drugačnim, inovativnim ali nenavadnim pristopom lahko presenetite delodajalca in pustite vtis, ki ga s standardno predstavitvijo morebiti ne bi dosegli v tolikšni meri. Ker je inovativnost brezmejna, se prepustite toku kreativnosti!  kratka predstavitev CV vizitka družabna omrežja spletna stran in blog video predstavitev  


  • Študijska praksa na področju kmetijstva in sorodnih ved

    30-04-2015

    ZARA – Inštitut za izvirno kmetijstvo so ustanovili nekdanji študenti univerzitetnega študija zootehnike. Njihova projektna pisarna skrbi za vzrejo novih in perspektivnih idej s področja kmetijstva. Študentom želijo omogočiti, da v dinamičnem in kreativnem okolju spoznajo formalnopravno ureditev skupne kmetijske politike ter operativno polje kmetijstva v Sloveniji in EU. Delo bo potekalo tako v pisarni kot na terenu. Urnik je razgiban, možen je tudi razvoj lastnih projektov. Več o praksi in kontaktne podatke najdete tukaj.  


  • VOBI – Vodič za lajšanje tegob slovenske birokracije

    29-04-2015

    Vas zanima, kako organizirati garažno razprodajo? Postaviti letni kino? Ustanoviti društvo? VOBI – Vodič po birokraciji je na enem mestu zbral uredbe, zakone, pravila in birokratske zanke, ki jih morate poznati, ko želite nekaj doseči. Vodil vas bo po zapletenih birokratskih postopkih korak za korakom in olajšal marsikatero akcijo. Vsebino vodiča, ki je dostopna tukaj, je pripravil Zavod Bunker v okviru projekta 3C 4 INCUBATORS, ki je bil sofinanciran s strani Programa MED Evropskega sklada za regionalni razvoj.  


  • Kazni za neuporabo slovenščine pri poslovanju

    14-04-2015

    Pri poslovanju v Republiki Sloveniji je raba slovenščine zelo pomembna, saj je lahko podjetnik denarno sankcioniran, če slovenščine pri poslovanju ne uporablja. Globe za neuporabo slovenskega jezika določata Zakon o varstvu potrošnikov in Zakon o javni rabi slovenščine.  


  • Europas življenjepis

    03-03-2015

    EUROPASS ŽIVLJENJEPIS…  je evropsko dogovorjena oblika za sistematično in celovito osebno predstavitev je dostopen v 26 evropskih jezikih in v 33 evropskih državah omogoča osebno predstavitev v Sloveniji in v tujini    


  • Spletni vodič “Your Europe, your rights”

    18-02-2015

    “Your Europe, your rights” je spletni vodič, v katerem so opisane pravice in priložnosti državljanov, ki so vezane na enoten evropski trg. V vodiču se nahajajo  praktični nasveti in namigi z različnih področij, kot so delo, potovanje, izobraževanje v Evropski Uniji itd. Ne glede na to, ali si študent, iskalec zaposlitve, potrošnik ali delavec, spletna publikacija ponuja številne nasvete za vse. Spletni vodič “Your Europe, your rights” je dostopen tukaj. Vir: Evropska komisija  


  • Zaposlitve v NVO

    03-02-2015

    Objave aktualnih prostih delovnih mest in del v slovenskem nevladnem sektorju (društvih, zavodih, ustanovah, mladinskih svetih).  


  • Portal ZRSZ-Mladi iskalci zaposlitve

    24-02-2014

    Si mlad in iščeš delo? Potem si na pravem mestu. Ponujamo ti vse informacije o zaposlovanju, ki jih potrebuješ ob vstopu na trg dela.  


  • Razvojna agencija ROD Ajdovščina

    30-07-2013

    Razvojna agencija ROD deluje od decembra 1999 in ima danes status javnega zavoda. Njene ustanoviteljice so občine: Ajdovščina, Vipava in Komen.Osnovna naloga je spodbujanje integriranega (celostnega) razvoja. To vključuje naloge spodbujanja razvoja tako gospodarskih kot tudi negospodarskih dejavnosti (področje podjetništva, razvoj podeželja, razvoj človeških virov) ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in usklajenega prostorskega in okoljskega načrtovanja.  


  • Prožna mladina - za lažje krmarjenje po svetu dela

    24-07-2013

    Iščeš svojo prvo zaposlitev? Morda iščeš delo že dalj časa? Se izgubljaš med goro informacij? In ne najdeš čisto prave zase? Želiš izvedeti več o priložnostih in izzivih za mlade na trgu dela? POTEM JE TALE SPLETNA STRAN PRAV ZATE!  


  • EURES Evropski portal za zaposlitveno mobilnost

    17-07-2013

    Enostavno iskanje informacij o možnostih za zaposlitev in izobraževanje v Evropi. Mreža EURES vam prinaša prosta delovna mesta v 32 evropskih državah, življenjepise zainteresiranih kandidatov in vse, kar morate vedeti o življenju in delu v tujini ter še mnogo več.  


  • Kako napisati učinkovit poslovni načrt?

    17-07-2013

    Filozofija vitkih startup podjetij (ang. "the lean startup"), ki jo je razvil podjetnik Eric Ries, se dobro obnese tudi pri pisanju poslovnega načrta, saj upošteva, da so današnji potrošniki izredno zahtevni, trgi prenasičeni, konkurenca globalna, spremembe pa čedalje hitrejše.  


  • Pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije

    11-07-2013

    Nacionalna poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica oziroma posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.  


  • Socialno podjetništvo

    11-07-2013

    Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo.  


  • Spremno pismo primer 2

    10-07-2013

    Spremno pismo – vaša vstopnica do intervjuja.Če želite narediti bolj osebni vtis pri prijavi na razpisano delovno mesto, je spremno pismo tisto, kar potrebujete. Spremno pismo je lahko vaš uvod v prijavo na oglas za delo, namenjen je spodbuditvi bralca, da temeljito prebere vaš priložen življenjepis  


  • Spremno pismo primer 1

    10-07-2013

    Spremno pismo je prav tako pomembno kot priloga v njem - življenjepis. Ne samo, da je spremno pismo uvod v vašo predstavitev, to je hkrati tudi priložnost, da družbo prepričate, da ste dovolj usposobljeni za razpisano delovno mesto.  


  • Primer spremnega pisma pri prošnji za zaposlitev

    10-07-2013

    Spremno oz. motivacijsko pismo se pošilja poleg življenjepisa in je prav tako izjemnega pomena. Njegov namen ni povzetek življenjepisa, temveč njegovo dopolnilo. Podajamo vam nekaj iztočnic, kaj naj bi spremno pismo vključevalo, da bi doseglo svoj namen.  


  • Zaposlitveni portal Moja služba.si

    10-07-2013

    Zaposlitveni portal MojaSlužba vam omogoča, da hitro najdete ustrezno službo. Prednosti zaposlitvenega portala MojaSlužba.si: brezplačna registracija ,velika baza zaposlitvenih oglasov, vsak dan novi zaposlitveni oglasi uglednih delodajalcev, dnevno obveščanje o novih prostih delovnih mestih preko e-pošte, zaposlitveni nasveti za hitrejše in lažje iskanje zaposlitev, elektronska prijava na prosta delovna mesta.  


  • Zaposlitveni portal Storitev.si

    10-07-2013

    Portal Storitev je spletno mesto, kjer se združujeta ponudba in povpraševanje iz več področij. Naš slogan »Eden za vse« ima več pomenov.  


  • Zaposlitveni portal Zaposlitev.ws

    10-07-2013

    V množici virov za ponudnike in iskalce zaposlitve še vedno pogrešamo brezplačni način za izmenjavo informacij, ki bi ga kreirali uporabniki in bi se prilagajal potrebam tako enih kot drugih. V ta namen vam ponujamo internetno stran, ki jo bomo oblikovali po vaših željah.  


  • Zaposlitveni portal Naj delo.si

    10-07-2013

    Izkoristite vse ugodnosti, ki Vam jih ponuja sistem NajDelo.si. Prejemajte brezplačne ponudbe na svoj e-mail. Dovolite, da podjetja odkrijejo Vaše vrline in sposobnosti tako, da vnesete svoj življenjepis. Prijavite se na razpisano mesto kar online.  


  • Zaposlitveni portal E-zaposlitev.com

    10-07-2013

    Spletni portal e-Zaposlitev je namenjen iskalcem zaposlitve ter delodajalcem. Medtem ko številni drugi portali, ki nudijo objavo zaposlitvenih oglasov, to zaračunavajo, pa so vsi oglasi na našem portalu brezplačni. Tudi iskalci zaposlitve si lahko oglase pregledujete brezplačno in brez registracije.  


  • Zaposlitveni portal Moja zaposlitev.si

    10-07-2013

    To je zaposlitveni portal namenjen tistim, ki iščejo (boljšo) zaposlitev in tistim, ki iščejo nov kader. Z objavljanjem zaposlitvenih oglasov portal omogoča povezovanje iskalcev zaposlitve in delodajalcev.  


  • Zaposlitveni portal Zaposlitev.net

    20-06-2013

    Zaposlitev.net je bil prvi zaposlitveni portal v Sloveniji in s tem pionir na področju zaposlovanja prek interneta. Kljub 5 letom delovanja je še vedno med najbolj priljubljenimi zaposlitvenimi portali v Sloveniji in je v svojem času do zaposlitve pomagal neštetim uporabnikom.  


  • Zaposlitveni portal Moje delo.com

    20-06-2013

    MojeDelo.com je največji slovenski zaposlitveni portal. Na njem najdete informacije o prostih delovnih mestih in napotke za karierni razvoj.  


  • Kako pripraviti svoj življenjepis za iskanje zaposlitve

    20-06-2013

    Življenjepis je nepogrešljiv dokument pri iskanju zaposlitve. Pripravili smo vam praktične nasvete in napotke za pisanje življenjepisa. Za vse, ki želite nekaj več, je na voljo naša spletna storitev E-Življenjepis.  


Novice nam posredujejo tudi...